65 1 (2025)
ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
PRISPEVKI 1
INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
PRISPEVKI
ZA NOVEJŠO
ZGODOVINO
Le nik LXV Ljubljana 2025 Š e ilka 1
P ispe ki za no ejšo zgodo ino
Con ibu ions o he Con empo a y His o y
Con ibu ions a l’his oi e con empo aine
Bei äge zu Zei geschich e
UDC/UDK 94(497.4) "18/19 "
ISSN 0353-0329 ( iskana izdaja)
2463-7807 (sple na izdaja); h ps://ojs.inz.si/pnz
DOI h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.1
U edniški odbo /Edi o ial boa d: d . Ju e Gašpa ič (gla ni u ednik/edi o -in-chie ),
d . Mojca Šo n (names nica gla nega u ednika), d . And ej Panču , d . Ma ko Zajc,
d . Filip Čuček, Mihael Ojs e šek, Neja Blaj H iba , d . I an Sablin, d . Ma in Moll,
d . Adéla Gju ičo á, d . And eas Schulz
Lek u a/Reading: d . And eja Jeze nik (slo .), Dub a ka Mamić (h .)
P e odi/T ansla ions: S udio S.U.R
Bibliog a ska obdela a/Bibliog aphic da a p ocessing: Ana C ek
Izdaja elj/Published by: Inš i u za no ejšo zgodo ino/Ins i u e o Con empo a y His o y,
P i oz 11, SI-1000 Ljubljana, el. (386) 01 200 31 20, ax (386) 01 200 31 60,
e-mail: ju e.g[email p o ec ed]
So inance /Financially suppo ed by: Ja na agencija za znans eno azisko alno in ino acijsko
deja nos Republike Slo enije/ Slo enian Resea ch and Inno a ion Agency
Računalniški p elom/Typese ing: S udio Aleja d.o.o.
Tisk/P in ed by: Medium d. o. o.
Cena/P ice: 15,00 EUR
Zamenja e/Exchange: Inš i u za no ejšo zgodo ino/Ins i u e o Con empo a y His o y,
P i oz 11, SI-1000 Ljubljana
P ispe ki za no ejšo zgodo ino so indeksi ani /a e indexed in: Scopus, ERIH Plus, His o ical
Abs ac , ABC-CLIO, PubMed, CEEOL, Ul ich’s Pe iodicals Di ec o y, EBSCOhos
Š e ilka pisa az id medije : 720
Za znans eno ko ek nos članko odgo a jajo a o ji/ The publishe assumes no
esponsibili y o s a emen s made by au ho s
Fo og a ija na naslo nici:
Za od za slepo mladino, Ljubljana, Jugosla ija. O oci p i glasbenem dogodku.
Slo enski šolski muzej, in . š . 1234-4, o o eka
3
Vsebina
Razp a e – A icles
Dekodi anje zgodo inskih zo ce / Decoding he His o ical Pa e ns –
U odnik / In oduc ion (Dunja Dobaja) .........................................................................10
Dunja Dobaja, Za odi za zgojo senzo no o i anih o ok in njiho o izob azbo
Slo eniji in na H aškem obdobju med obema ojnama – po eza e s ujino
in p eds a i e ši ši ja nos i / Educa ional Ins i u ions o Senso y-Impai ed
Child en in Slo enia and C oa ia du ing he In e wa Pe iod – Connec ions
wi h Fo eign Coun ies and Thei P esen a ion o he Gene al Public ......................13
U ška Lah, »Za oda, ki ako lepo deluje na kul u nem pod očju, ne bomo ukinili!«
Izob aže anje slepih in slabo idnih G adcu, Koče ju in Ljubljani od le a 1914
do le a 1945 / “We Will No Close Down an Ins i u ion wi h Such Rema kable
Cul u al Accomplishmen s!” Educa ion o he Blind and Pa ially Sigh ed
in G az, Koče je, and Ljubljana Be ween 1914 and 1945 .............................................31
Ma ko Bulje ac, Sus a sk bi za djecu i mlade s in alidi e om u H a skoj
između 2 s je ska a a / Ca e Sys em o Child en and Young People wi h
Disabili ies in C oa ia Be ween he 2 Wo ld Wa s ..........................................................53
Jelena Se e o ić, Sonja Dujmo ić, Challenges and Achie emen s in
he Ca e and Educa ion o Child en wi h Senso y Disabili ies in Bosnia
and He zego ina ( om he La e 19 h Cen u y o 1941) / Izzi i in dosežki
p i zgoji in a s u o ok s senzo ičnimi ok a ami Bosni in He cego ini
(od konca 19. s ole ja do le a 1941) ...................................................................................68
Mojca Šo n, Slepi in slabo idni Slo eniji od okupacije do šes dese ih le
20. s ole ja / The Blind and Pa ially Sigh ed in Slo enia om he Occupa ion
o he 1960s .............................................................................................................................87
Ma a Rendla, U esniče anje s anda do in iz ajanje izob aže alnih
p og amo za senzo no o i ane zaos enih gospoda skih azme ah
osemdese ih le ih 20. s ole ja Slo eniji / Implemen ing S anda ds
and Educa ional P og ammes o he Senso y Impai ed in he Di icul
Economic Si ua ion in Slo enia du ing he 1980s ....................................................... 104
Da ja Za i šek, »Člo ek s hendikepom mo a edno nekaj eč pokaza i,
eč na edi i...« Ži ljenje s senzo no o i o času socializma: spominjanje
in p ipo edo anje / “A Pe son wi h a Disabili y Always Has o Show and
Do Mo e…” Li ing wi h Senso y Impai men unde Socialism:
Memo ies and S o ies ........................................................................................................125
4
I ana Žebec Šilj, Misla S jepan Žebec, The Role o he Voca ional Counselling
Cen e/Depa men /O ice in Laying he Founda ions o Wo king wi h Child en
and You h wi h Disabili ies in Zag eb a e Wo ld Wa II: a His o ical and
Psychological Pe spec i e / Vloga cen a/oddelka/u ada za poklicno s e o anje
p i pos a ljanju emelje dela z in alidnimi o oki in mlados niki Zag ebu
po 2. s e o ni ojni: zgodo inska in psihološka pe spek i a .....................................149
Agnese Z ied e, Examining he Rep esen a ion o In ellec ual Disabili y
du ing he So ie Times and a e Regaining Independence in La ia: a Case
S udy o Child en’s Ca e Home No. 2, Baldone / P euče anje podobe mo enj
duše nem az oju času So je ske z eze in po pono ni osamos oji i
La iji: š udija p ime a doma za o oke š . 2, Baldone .............................................175
Ma a Rendla, Mojca Šo n, And ej Panču , Celjanke, Celjani in Celje
ko ž e d uge s e o ne ojne / The Ci y o Celje and I s Inhabi an s
as Vic ims o Wo ld Wa II ................................................................................................191
Damjan Hančič, Okupa o je e izseli e ci ilnega p ebi als a ok ožju
Kamnik med d ugo s e o no ojno / The Reloca ion o he Ci ilian
Popula ion in he Kamnik Dis ic by he Occupie s Du ing Wo ld Wa II ...........209
I a Jelušić, “The Mood in Gene al Was Like a a Foo ball Ma ch”: En e ainmen
and Fun du ing he People’s Libe a ion S uggle / »Splošno zdušje je bilo ko
na nogome ni ekmi«: zaba a in az ed ilo med na odnoos obodilnim bojem ......231
Razmišljanja in azp a ljanja – Re lec ions and Discussions
Slo enci Bosni in He cego ini, bosansko-he cego ski e nosi Slo eniji
in azk oj SFRJ / Slo enians in Bosnia and He zego ina, Bosnian-He zego inian
E hnici ies in Slo enia, and he Disin eg a ion o Yugosla ia
(Ve a K žišnik-Bukić) ................................................................................................ 249
5
Ocene in po očila – Re iews and Repo s
Ca los de la To e, Populism and Fascism
(Tjaša Kono šek) ............................................................................................................................................ 273
Bo u Klabjan, Go azd Bajc, Ba esimo di Fuoco. L’incendio del Na odni dom
di T ies e e l’Eu opa ad ia ica nel XX secolo
(Vi o Sa acino) .................................................................................................................... 277
Paolo Fonzi, Sabine Ru a , Xa ie Bouga el, u ., Food, Sca ci y and Powe
in Sou heas e n Eu ope Du ing he Second Wo ld Wa
(Ma eja Je aj) .......................................................................................................................281
Damjan Hančič, Pos a i del elike nemške skupnos i.
Kamniško ok ožje času nemške okupacije 1941–1945
(Klemen Kocjančič) ...........................................................................................................284
Ve onika Aplenc, Imagining Slo ene Socialis Mode ni y. The U ban
Redesign o Ljubljana‘s Belo ed T no o Neighbo hood, 1951–1989
(Nina Vodopi ec) ...............................................................................................................286
6P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
7
U edniško ob es ilo
P ispe ki za no ejšo zgodo ino je ena os ednjih slo enskih znans enih zgodo ino-
pisnih e ij, ki obja lja eme s pod očja no ejše zgodo ine (19., 20. in 21. s ole je)
s ednje in jugo zhodne E ope.
Od le a 1960 e ijo edno izdaja Inš i u za no ejšo zgodo ino (do le a 1986 je
izhajala pod imenom P ispe ki za zgodo ino dela skega gibanja).
Re ija izide ik a le no slo enskem jeziku in naslednjih ujih jezikih: angleščina,
nemščina, s bščina, h aščina, bosanščina, i alijanščina, slo aščina in češčina. Članki
izhajajo z iz lečki angleščini in slo enščini e po ze ki angleščini.
A hi ski le niki so dos opni na Zgodo ina Slo enije - SIs o y.
In o macije za a o je in na odila so dos opni na h ps://ojs.inz.si/pnz.
Edi o ial No ice
Con ibu ions o Con empo a y His o y is one o he cen al Slo enian scien i ic
his o iog aphic jou nals, dedica ed o publishing a icles om he ield o
con empo a y his o y ( he 19 h, 20 h and 21s cen u y).
I has been published egula ly since 1960 by he Ins i u e o Con empo a y
His o y, and un il 1986 i was en i led Con ibu ions o he His o y o he Wo ke s’
Mo emen .
The jou nal is published h ee imes pe yea in Slo enian and in he ollowing
o eign languages: English, Ge man, Se bian, C oa ian, Bosnian, I alian, Slo ak and
Czech. The a icles a e all published wi h abs ac s in English and Slo enian as well
as summa ies in English.
The a chi e o pas olumes is a ailable a he His o y o Slo enia - SIs o y web
po al.
Fu he in o ma ion and guidelines o he au ho s a e a ailable a h ps://ojs.
inz.si/pnz.
14 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
ABSTRACT
EDUCATIONAL INSTITUTIONS FOR SENSORY-IMPAIRED CHILDREN
IN SLOVENIA AND CROATIA DURING THE INTERWAR
PERIOD – CONNECTIONS WITH FOREIGN COUNTRIES AND
THEIR PRESENTATION TO THE GENERAL PUBLIC
Du ing he in e wa pe iod, he educa ional ins i u ions o child en wi h senso y
impai men in he Yugosla s a e placed signi ican emphasis on he egula p o essional
educa ion and aining o he eaching s a . Teache s b oadened hei knowledge by eading
o eign expe li e a u e and isi ing simila ins i u ions ab oad. Con ac s wi h o eign coun-
ies also included isi s by o eign expe s. The con ibu ion p esen s hese ac i i ies using
he example o he ins i u ions in Ljubljana and Zag eb. In hei e o s o elimina e socie al
p ejudices and in eg a e child en wi h senso y impai men s in o socie y, hese ins i u ions
also ocused on p esen ing hei wo k o he gene al public.
Keywo ds: he dea , he blind, child en, Ljubljana, Zag eb, in eg a ion
U od
P ispe ek se na podlagi a hi skih i o in li e a u e os edo oča na p ikaz s iko za o-
do za senzo no o i ane o oke Ljubljani in Zag ebu s ujimi za odi in s oko njaki e
na p eds a i e dela za odo ja nos i kon eks u odp a ljanja p edsodko in in eg a-
cije d užbo. V u odnem delu želim pouda i i, da ond za oda za izob aže anje slepih
o ok D ža nem a hi u Zag eb (DAZG) ne h ani zapisniko uči eljskih kon e enc, ki
so pomemben i za azisko anje sis ema sk bi za slepe o oke in njiho o izob aže a-
nje, o ej udi eme p ičujočega p ispe ka, o čeme p iča izkušnja iz A hi a Republike
Slo enije (ARS) z ezi s ondom Za oda za slepo in slabo idno mladino. Iz a hi skega
g adi a omenjenega zag ebškega za oda je sice az idno, da je minis s o za šols o
ok ob a 1934 zah e alo, da ods a šol za o oke s posebnimi po ebami pošiljajo mini-
s s u p epise sej uči eljskih kon e enc,1 ka sice po juje obs oj kon e enčnih zapi-
sniko , ki pa, po in o macijah iz DAZG, niso oh anjeni. Glede na oh anjenos onda
ljubljanske Gluhonemnice ARS k an i a i nem in k ali a i nem smislu me je nega-
i no p esene ilo dejs o, da je a hi zag ebškega za oda za gluhe o oke slabo oh anjen
in ni i in o macij za emo p ispe ka. O deja nos i omenjenega za oda po eza i z
ob a na ano emo iz emo pos edno iz d ugih i o , a udi o manjšem obsegu. Sis em
sk bi za gluhe o oke in njiho o izob aže anje Slo eniji obdobju med obema ojnama
je moje p ima no azisko alno pod očje, za o mu p ispe ku namenjam ečji pouda ek.
1 HR-DAZG-959, . e. 16, Za odi za aspi anje djece, 16. 3. 1935.
15
Dunja Dobaja: Za odi za zgojo senzo no o i anih o ok in njiho o izob azbo ...
S sp eje jem Zakona o na odnih šolah2 5. decemb a 1929 je bilo jugoslo anski
d ža i šols o na no o p a no u ejeno. Zakon je med ljudske šole p iš e al udi šole za
o oke s posebnimi po ebami. Določal je, da e us ano e obiskujejo si is i o oci, ki
niso bili sposobni sledi i pouku ljudskih šolah, med o oke s posebnimi po ebami
pa je p iš e al gluhe, slepe, elesno o i ane o oke in o oke s eža ami duše nem
zd a ju.3 P a ako je določal, da se šole za o oke s posebnimi po ebami zd žujejo
iz d ža nih, bano inskih ali skupnih s oško . P og am in način pouče anja šolah je
p edpisal minis e za p os e o s posebnim p a ilnikom. Takšne šole so bile u ejene
in e na sko. Minis s o za p os e o je pooblas ilo s e nika omenjenega minis s a
in odjo oddelka za o oke s posebnimi po ebami An ona Skalo, da o ganizi a šols o
za e o oke po sej d ža i. Njego a naloga je bila ses a i i p a ilnike in učne nač e za
šole za o oke s posebnimi po ebami e jih p ilagodi i no im azme am. Dolgole ni
a na elj ljubljanske Gluhonemnice4 F anc G m (1907−1939) in uči eljski zbo s a
bila i a in o macij in pomoči p i o ganizi anju šol za o oke s posebnimi po ebami.5
V ok i u minis s a za socialno poli iko in na odno zd a je je bil konec a gu-
s a 1929 us ano ljen poseben oddelek, ki je ob a na al sa p ašanja z ezi s sk bjo
za o oke s posebnimi po ebami. Vodenje oddelka je p e zel inšpek o minis s a
Veljko Ramadano ić, sedež oddelka pa je bil Domu slepih K alja Aleksand a p ega
Zemunu.6
In e na sko u ejene šole za senzo no o i ane o oke so bile obdobju med obema
ojnama Ljubljani, Zag ebu. Zemunu in Jagodini. Najs a ejša izmed omenjenih šol
je bila šola za gluhe Zag ebu. Le a 1891 je bil nam eč us ano ljen Zemaljski za od
za odgoj gluhonijeme djece Zag ebu.7 V le u 1895 je p ičel delo a i no oobliko ani
Za od za odgoj slijepe djece, ki je bil p a specialna us ano a e s e d ža i.8 Oba
za oda je us ano ila Deželna lada Zag ebu, na ančneje oddelek za bogočas je in
izob aže anje.9
Odp je Gluhonemnice Ljubljani je bilo 28. ok ob a 1900.10 U adno se je ime-
no ala K anjski us ano ni za od za gluhoneme. Sp a je bila zasebni za od za zgojo
in izob aže anje gluhih o ok, le a 1905 pa je pos ala d ža ni za od. Pouk je po ekal
slo enščini. Namen za oda je bil gluhe o oke nauči i glaso nega go o a in jim s em
omogoči i in eg acijo d užbo.11 Poleg go o a je bilo pomembno s eds o in eg acije
2 »Zakon o na odnih šolah,« U adni lis k alje ske banske up a e D a ske bano ine, 28. 1. 1930, š . 25.
3 Ibidem.
4 Upo abljam jezik i a, saj je bila ljubljanska šola za gluhe eč gene acij poznana po em neu adnim imenom, ako
sami šoli ko iz en nje (op. a .).
5 Dunja Dobaja, Gluhi in s e : med od injenos jo in ključenos jo (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino, 2024), 26.
6 HR-DAZG-959, . e. 11, P epis, 27. 8. 1929.
7 Z onko Ju as, »P ilog po ijes i škols a i su do pedagogije u H a skoj (1836–1918). Odgoj i ob azo anje gluhoni-
jeme djece u H a skoj,« De ek ologija 15, š . 2 (1979): 199, p idobljeno 3. 1. 2025, h ps://h cak.s ce.h /107997.
8 F anjo Tonko ić, »P egled po ijes i obuča anja slijepih u H a skoj,« : Redakcioni odbo , u ., Raskidamo oko e
ame--- : zbo nik ado a u čas kong esa / II. kong es slepih Jugosla ije, Beog ad, 1952 (Beog ad: Cen alni odbo
Ud uženja slepih Jugosla ije, 1952), 31.
9 Ju as, »P ilog po ijes i,« 199. Tonko ić, »P egled po ijes i,« 31.
10 Dobaja, Gluhi in s e , 12.
11 Ibid.
16 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
izuči e ob i, ki je gluhim omogočila samos ojnos udi ma e ialnem smislu. Gojenci
so se med šolanjem izučili ple a s a, ezljanja, miza s a in s uga s a,12 gojenke pa
so si p idobile sp e nos i gospodinjs u in očnem delu, denimo ši anju, ple enju,
klekljanju in kanju pla na.13
P ip a a na samos ojno ži ljenje je bila udi gla na naloga zag ebškega za oda za
gluhe o oke. V ok i u za oda je začela s šolskim le om 1911/12 delo a i ajeniška
šola,14 ki je gojence izučila azličnih ob i in jim omogočila in eg acijo d užbo.
Za od za slepe o oke je bil Ljubljani us ano ljen šele po koncu p e s e o ne
ojne. Le a 1922 je poslopje Za oda za slepe Ljubljani kupilo minis s o za na o-
dno zd a je in njem u edilo bolnišnico za ženske bolezni. Za od je bil p eseljen
Koče je,15 o ej daleč od cen a, ka je mogoče azume i kon eks u p os o ske seg e-
gacije o i anih o ok na pe i e ijo. Teženj po p os o ski seg egaciji je bila deležna udi
šola za gluhe o oke, saj si je splošna bolnišnica p izade ala azši i i s oje p os o e na
bližnjo šolo, ka se obdobju med obema ojnama sice ni zgodilo, e je no za adi
zače ka d uge s e o ne ojne, se je pa ealizi alo po ojni.16 P edlogi za umik gluhih,
slepih o ok in edenjsko p oblema ičnih dečko ko »mo ečih« daleč s an od oči
ja nos i so bili p iso ni udi na a ni bano ine, akšne so bile ežnje posameznih ban-
skih s e niko . S oje p edloge so up a iče ali z a če anjem p i zd že anju up a -
nega apa a a.17 Zag ebški za od za slepe o oke je bil p a ako pod žen p os o ski
seg egaciji, saj je bil le a 1920 p eseljen Popo ačo Mosla ini, kje je os al do le a
1928.18 Konk e ni azlogi za p eseli e iz i a niso az idni,19 enda pa o udi ni ema
p ispe ka. Odmik za oda na pe i e ijo je pomenil njego o s agnacijo izob aže alnem
in zgojnem smislu. V za odu je delo ala samo osno na šola, nadalje alna ob na šola
je bila ukinjena, p imanjko alo je uči eljskega kad a.20
P os o sko seg egacijo obdobju med obema ojnama lahko azumemo kon e-
ks u p e ladujočega medikalizi anega odnosa do oseb s posebnimi po ebami. Okolje
je bilo do eh oseb izključujoče. Vključe anje o ok s posebnimi po ebami seg egi-
ane oblike izob aže anja z idika sis emizi anja sk bi za o oke s posebnimi po ebami
in s oko nega uk a janja z omenjenimi o oki je sice pozi i no, oda p a a zgojno-
-izob aže alna seg egacija je e je no ja nos i us a jala mis i ikacijo.
12 Jože Zako šek, »Šolska doba gluhonemega o oka,« : Rudol Dos al in D ago Supančič, u ., Š i idese le
Gluhonemnice Ljubljani 1900−1940 (Ljubljana: Ra na eljs o Gluhonemnice Ljubljani, 1940), 54.
13 D ago Supančič, »Iz ži ljenja naših gojence ,« : Rudol Dos al in D ago Supančič, u ., Š i idese le Gluhonemnice
Ljubljani 1900−1940 (Ljubljana: Ra na eljs o Gluhonemnice Ljubljani, 1940), 119.
14 Ju as, »P ilog po ijes i,« 201.
15 Mojca Šo n, »Za od za slepe o oke in mladino Koče ju,« K onika 57 (2009): 266.
16 Dunja Dobaja, »O oci s posebnimi po ebami Slo eniji (1918−1990): od seg egacije do in eg acije,«
D užboslo ne azp a e 38, š . 101 (2022): 120.
17 Ibid.
18 Tonko ić, »P egled po ijes i,« 36.
19 Ši še je p oblema ika p eseli e za oda ob a na ana Vjekosla M šić, »D uš ene, poli ičke, gospoda s ene i
kul u ne p ilike emena u kojem saz ije a ideja u emeljenja cjelo i og sus a a sk bi za hendikepi ane,« : Sla ica
Jelić, u ., 110 godina ada zemaljskog Za oda za gluhonijemu djecu (Zag eb: Cen a za odgoj i ob azo anje »Sla a
Raškaj«, 1995), 32.
20 Tonko ić, »P egled po ijes i,« 36.
17
Dunja Dobaja: Za odi za zgojo senzo no o i anih o ok in njiho o izob azbo ...
Če je pono ni p eseli i koče skega za oda za slepe o oke Ljubljano le u
1944 bo o ala poškodba šolske s a be za adi ojnih dogodko , je pono no p eseli e
za oda za slepe o oke iz Popo ače Zag eb sp ožilo p izade anje Ud uženja samo-
s alnih i izob aženih slijepaca.21 V ni e Zag eb je pomenila za za od no o obdobje,
ka e em je, zlas i obdobju a na elja Josipa Očka (1932–1941), dosegel naj ečje
s oko ne dosežke.22
Vsi š i je za odi, oba ljubljanska in zag ebška za oda za senzo no o i ane o oke,
so ob a na anem obdobju delo ali sme i nenehnega s oko nega izpopolnje anja
uči eljskega kad a, p idobi anja znanj in izkušenj iz ujine in p eds a i e za odskega
dela ja nos i.
S iki s ujino
Zanimanje za az oj sis ema sk bi za senzo no o i ane o oke in njiho o izob aže-
anje d ugih e opskih d ža ah je bil jugoslo anski su dopedagoški in i lopedago-
ški23 s oki seskozi p iso en. S oko njaki eh pod očij so pisali o az oju e s oke
d ugih e opskih d ža ah in spodbujali s oko no uči eljs o k b anju uje s oko ne
li e a u e, obisku ujih za odo in medna odnih kon e enc, ki so se ema sko os edo-
očale na sis em sk bi za o oke s posebnimi po ebami. S oko njak na pod očju izo-
b aže anja gluhih na H aškem, s oko ni uči elj na Zemaljskom za odu za glu onemu
decu le ih 1895−1908 e le ih 1908−1926 a na elj Za oda za gluhonijemu djecu i
mladež u Zag ebu Josip Med ed,24 je s oji s oko ni monog a iji zapisal: »Da nam ne
bodo oči ali, da ‚le imo p e isoko‘, se ne bomo sklice ali na F ancijo, Anglijo in d uge
elike in s a e kul u ne dežele E opi, ke se udi d ugih sme eh z njimi ne mo emo
me i i; čis o do olj bo, če se oz emo po sosednjih d ža ah. Kaj bomo ideli?«25
Upoš e ajoč zapisano, naj bi sosednje d ža e p ašanje izob aže anja gluhih u edile
do s opnje, ki je gluhim o okom in mladini omogočila ne samo osno nošolsko, ampak
udi nadaljnje izob aže anje, med em ko naj bi jugoslo anska d ža a na em pod očju
zaos ajala.26 Med ed je ko zgled d ža p i u edi i izob aže anja gluhih o ok pouda-
il p ed sem Češkoslo aško, Madža sko, A s ijo in I alijo.27 Jugoslo anska d ža a je
imela za izob aže anje gluhih o ok le i šole (Ljubljana, Zag eb, Zemun/Jagodina),
ka je bilo glede na po ebe eliko p emalo. Med ed je na edel poda ek iz u adne s a i-
s ike, da je bilo jugoslo anski d ža i na sakih 10.000 p ebi alce po p ečno 14−15
21 Ibid., 37.
22 Ibid.
23 Upo abljam s oko no e minologijo obdobja, ki ga ob a na am (op. a .).
24 Z. J., »Josip Med ed,« : Redakcioni odbo , u ., P a decenija ada Sa eza glu ih Jugosla ije 1944–1954 (Beog ad:
Naš glas, 1954), 125.
25 Josip Med ed, Podižimo škole za gluhonijemu djecu! (Zag eb: D uš o za p ipomoć gluhonijeme djece u Zag ebu,
1926), 24.
26 Ibid.
27 Ibid.
18 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
gluhih oseb, ka naj bi jo u ščalo e opsko po p ečje.28 Izkušnje ujih za odo za
gluhe o oke naj bi bile izhodišče za az oj akšnih za odo jugoslo anski d ža i. V
p i s i je Med ed izpos a il izob aže anje s oko nih uči elje . P ihodnji uči elji so
se izob aže ali in sp a op a ljali s oko ni izpi ljubljanski Gluhonemnici. Eden od
pogoje za p is op k s oko nemu izpi u je bilo udi znanje enega s e o nega jezika,
saj se je od p ihodnjih s oko nih uči elje p ičako alo b anje uje s oko ne li e a u e
in p idobi anje no ih znanj na a način.29 V jugoslo anski d ža i je bil obseg s oko ne
li e a u e h aškem, slo enskem in s bskem jeziku nam eč še edno omejen.
Razisko anje sis ema sk bi za gluhe o oke in njiho o izob aže anje Slo eniji je
pokazalo, da je ljubljanska Gluhonemnica, kljub p os o skim in inančnim eža am
obdobju med obema ojnama, dosegala uspehe, p ime lji e z d ugimi e opskimi
za odi. Pogoj za uspešno sk b in izob aže anje gluhih o ok je bil s oko no uspo-
sobljen uči eljski kade , za o je bil elik pouda ek namenjen ednemu s oko nemu
izob aže anju in izpopolnje anju uči elje . Veliko logo p i izob azbi uči eljs a je
imel a na elj F anc G m, ki je p ihodnjemu uči eljs u p eda al one iko, specialno
me odiko, logopa ologijo in o o onijo. P eda anja iz ana omije in iziologije so uči-
elji p ip a niki poslušali na uni e zi.30 Ra na elj G m je pošiljal s oko ne uči elje
na izpopolnje anje ujino in jih spodbujal k b anju uje s oko ne li e a u e. Tudi
uči eljs o se je za edalo pomena s iko z d ugimi podobnimi za odi in pomembno-
s i k i ične p esoje s ojega dela na podlagi nenehnega s oko nega izpopolnje anja s
pomočjo uje s oko ne li e a u e in po možnos i z obiski ujih za odo . Takšni obiski
so bili p iložnos za k i ično ob a na o d ugih s oko nih me od dela in azmislek, kaj
je mogoče p i me odiki pouka pelja i in iz es i domačem za odu. Uči elji so s oje
delo iz ajali z za edanjem, da je p idobljeno znanje pomembno pos edo a i dalje – na
p ime s pisanjem s oko nih p ispe ko .31 Obiski ujih za odo za gluhe o oke so
bili mogoči akoj po u edi i azme po p i s e o ni ojni. V le u 1921 s a ujino
odšla s oko na uči elja Ka el Puha in Vilko Mazi. Obiskala s a gluhonemnico na
Dunaju, kje je delo al p iznani pedagog Bald ian, pa udi Döbling in Hi zing e ugo-
o ila, da smo imeli Slo enci že enako a en pedagoške usposobljenos i ko amkajšnje
šole.32 V le u 1926 je s oko ni uči elj Rudol Dos al obiskal gluhonemnice T s u,
Bene kah, Milanu, To inu, Pado i in Go ici. Poh alil je zlas i za od Milanu, ki je
bil udi os ednja i alijanska izob aže alna us ano a za s oko ne uči elje gluhih.33 V
le u 1932 je bil na š udijskem po o anju Nemčiji s oko ni uči elj Me od Kumelj.
V Be linu je obiskal os ednji za od za gluhe za območje edanje P usije. Za od je bil
udi izob aže alno s edišče za s oko ne uči elje.34 Na s ojem s oko nem po o anju
28 Ibid., 23.
29 Ibid., 46.
30 Dobaja, Gluhi in s e , 37.
31 Zd a ko Ome za, »S iki z enakimi us ano ami domo ini in inozems u,« : Rudol Dos al in D ago Supančič,
u ., Š i idese le Gluhonemnice Ljubljani 1900−1940 (Ljubljana: Ra na eljs o Gluhonemnice Ljubljani, 1940),
99.
32 Dobaja, Gluhi in s e , 37.
33 Ibid.
34 Ibid.
19
Dunja Dobaja: Za odi za zgojo senzo no o i anih o ok in njiho o izob azbo ...
se je seznanil z azličnimi me odami pouče anja gluhih. Med em ko so Be linu pou-
če ali po edaj p e ladujoči in splošno sp eje i glaso nogo o ni me odi, so bili uči elji
za odu B aunschweigu bliže me odi Ma ije Schneide ja, ob a na anem obdobju
s oko njaka .i. » očno us ne« me ode pouče anja gluhih.35 V le u 1936 s a se s o-
ko na uči elja Mi ko De melj in D ago Supančič udeležila slo esnos i ob 150-le nici
za oda za gluhe P agi.36 V pogo o u z udeleženci s a se seznanila z no o me odo
pouče anja gluhih, ki jo je p ak ici al Géza Bá czi Budimpeš i. Njego a me oda je
izhajala iz p ep ičanja, da ečina o ok ni popolnoma gluha, em eč je njiho o slušno
s edišče samo zak nelo, za o se lahko ak i i a za delo anje s pomočjo slušnih spodbud,
ki emeljijo na akus ičnem zakonu z očnih ib acij.37 S p ak ičnim iz ajanjem me ode
s a se ob obisku Budimpeš e seznanila s oko ni uči elj Mi ko De melj in s oko na
uči eljica Zo a Pianecki. P i hospi acijah az edih s a bila na dušena nad uspehi p i-
s opa, ki se je že uspešno iz ajal udi Salzbu gu.38 Za azume anje omenjene me ode
in njenega iz ajanja p aksi s a uči elja Albin Ogo elec in D ago Supančič obiskala
gluhonemnico Salzbu gu in gluhonemnico Budimpeš i.39 P i obiskih ujine uči e-
lje ni zanimala samo me odika pouka, ampak udi azpo edi e p os o o šolah za
gluhe smislu zados ne s e lobe, po ebne p i pouče anju gluhih, ki so »b ali« z us .
Uči elj D ago Supančič je le u 1938 obiskal gluhonemnico Va ni Bolga iji.40 Ta je
bila a hi ek u nem smislu posebna za o, ke je s e loba sako sobo p odi ala z d eh
s ani, ka je omogočilo uspešno upo abo a ikulacijske me ode pouče anja.41 Uči elji
so s oko no znanje p idobi ali udi Zd uženih d ža ah Ame ike. S oko ni uči elj
Zd a ko Ome za je le a 1939 obiskal New Yo k, in sice Lexing on school o he dea .42
Tuje s oko ne uči elje je gos ila udi ljubljanska Gluhonemnica. Jeseni le a 1928
so za od denimo obiskali s oko ni uči elji iz edanje Češkoslo aške e poh alili u eje-
nos in uspehe šole.43 3. julija 1931 je Gluhonemnica gos ila Helen Kelle , ki je ok i u
s ojega s oko nega po o anja po K alje ini Jugosla iji obiskala udi Skopje, Sa aje o,
Zag eb in Ljubljano. P išla je na po abilo odje oddelka za o oke s posebnimi po e-
bami p i minis s u za socialno poli iko in na odno zd a je Veljka Ramadano ića.44
Junija 1931 je nam eč New Yo ku po ekala s e o na kon e enca slepih in ob ej p ilo-
žnos i je Ramadano ić skupaj z jugoslo anskim icekonzulom in p eds a niki d ugih
slo anskih d ža obiskal Helen Kelle na njenem domu p edmes ju New Yo ka, kje
s a jo jugoslo anska p eds a nika po abila, naj obišče K alje ino Jugosla ijo.45 Ob obi-
sku Ljubljane je bil z njo op a ljen in e ju, ka e em je med d ugim iz azila podpo o
35 Ome za, »S iki z enakimi us ano ami,« 102. V li e a u i nisem zasledila značilnos i akšne me odike pouče anja, a
lahko sklepam, da je omenjena me oda zago a jala kombinacijo o alne me ode pouče anja in k e enj (op. a .).
36 Dobaja, Gluhi in s e , 37.
37 Ibid.
38 Ibid.
39 Ome za, »S iki z enakimi us ano ami,« 103.
40 Ibid.
41 Ibid.
42 Dobaja, Gluhi in s e , 37.
43 SI AS 77, . e. 1, S enog a ski zapisnik 3. seje I. zasedanja banskega s e a, 22. 1. 1931.
44 HR-DAZG-959, . e. 12, Ra na eljs u za oda za slepe Zag eb, 18. 6. 1931.
45 Ibid.
20 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
k e njam ko nujnemu s eds u za spo azume anje med gluhimi. Njiho o upo abo
je a gumen i ala s pojasnilom, da so učinko i e ob sakem delu dne a, udi m aku,
da se jezik s k e njami oh ani celo ni obliki in se lahko izpopolni do na ančnega
slo nično p a ilnega iz ažanja.46 Omenjeno s ališče je pomenilo p ecejšen odmik od
usme i e ljubljanske Gluhonemnice ob a na anem obdobju, saj je bil cilj učenja
go o b ez k e enj.
S p eseli ijo za oda za zgojo slepih o ok iz Popo ače nazaj Zag eb le a 1928
je nas opilo no o obdobje izob aže anju slepih na H aškem. Pod ods om a na-
elja Josipa Očka (1932–1941) je za od dosegel naj ečji az oj celo nem obdobju
med obema ojnama.47 Očko se je s oko no izpopolnje al ujini. Le a 1929 je odšel
Češkoslo aško z namenom doda nega izob aže anja za delo z o oki s posebnimi
po ebami. V š i ih mesecih bi anja am je hospi i al na azličnih za odih, ki so se
uk a jali s sis emom sk bi za o oke s posebnimi po ebami in njiho o izob aže anje,
naj eč na za odih za slepe o oke. Op a il je po ebne s oko ne izpi e in se specializi-
al za pouče anje slepih o ok in o ok z mo njami duše nem zd a ju.48 P idobljeno
znanje mu je bilo eliko pomoč p i a na elje anju za odu za slepe o oke Zag ebu,
saj je z njim d ignil za od na a en d ugih e opskih za odo . Zag ebški za od za slepe
se je sice soočal – ako ko udi d ugi ob a na ani za odi – s p os o sko in inančno
s isko, a je kljub emu dosegal pomembne uspehe. Ti so bili idni ne samo osno -
nošolskem izob aže anju, em eč udi p i glasbeni zgoji. Poleg pe skega zbo a je bil
obliko an ambu aški o kes e , ki se je pod ods om a na elja Očka az il p a i
ume niški ses a . V s ojem p og amu je imel kompozicije isoke ume niške ednos i
in ehnične do šenos i.49 Le a 1933 je nas opila p elomnica glasbeni zgoji gojen-
ce . Ra na elj je p edal glasbeno zgojo s oko njakom, u elja ljenim glasbenikom,
na p ime S jepanu Šuleku, Milanu Ta buku, Mladenu S ahuljaku,50 ki so u edli no a
glasbila, denimo o gle, iolino in iolončelo. Pouk kla i ja je dobil značaj s oko -
nega in o ganizi anega dela.51 Rezul a s oko nos i osno ne glasbene zgoje je bilo
p o esionalno izob aže anje posameznih gojence za oda. V obdobju 1933−1941 je
pe učence zaključilo š udij na D ža ni glasbeni akademiji.52 P o esionalno glasbeno
izob azbo si je se eda lahko p idobil zelo majhen delež gojence , p ed sem za o, ke
je akšen š udij p eds a ljal isoko inančno ob emeni e . Večina gojence za oda se
je za o usposobila d eh ob eh, šče ka s u in izdelo anju koša .53
Za od za slepe o oke in mladino Koče ju se je sice soočal z maloš e ilnim uči-
eljskim kad om, ki pa je bil s oko no podko an. Izob aže ali so se ne samo i lope-
dagoški s oki, ampak so si znanje p idobi ali udi na pod očju psihologije, pedagogike,
46 Dobaja, Gluhi in s e , 37.
47 Tonko ić, »P egled po ijes i,« 37.
48 Ibid.
49 Ibid., 39.
50 Ibid.
51 Ibid.
52 Ibid., 40.
53 Ibid.
21
Dunja Dobaja: Za odi za zgojo senzo no o i anih o ok in njiho o izob azbo ...
psihopa ologije in njim so odnih s ok.54 Iz a hi skega onda Za oda za slepo in slabo-
idno mladino ni mogoče p idobi i na ančne slike o izob aže anju uči elje obdobju
med obema ojnama, za o je moj gla ni i li e a u a, ki p iča o em, da je za od sledil
e opskim endom sis ema sk bi za slepe o oke in njiho o izob aže anje, a jih za adi
pomanjkanja inanc in p os o ske seg egacije za oda ni mogel po sem u esniči i.55
Ljubljanska in zag ebška za oda za senzo no o i ane o oke s a imela esnejše po e-
za e p ed sem s s oko nimi k ogi iz Češkoslo aške. 23. sep emb a 1928 je K alje ino
S bo , H a o in Slo ence (SHS) obiskal Josip Zeman, češkoslo aški inšpek o mini-
s s a za p os e o in odja oddelka za o oke s posebnimi po ebami, ki ga je odja
oddelka za o oke s posebnimi po ebami, inšpek o Ramadano ić, označil za » elikega
p ija elja našega na oda«, njego o domo ino pa za »b a sko«.56 Poleg omenjenega
so bili delegaciji udi p eds a niki posameznih specialnih šol in s oko ni uči elji iz
Češkoslo aške.57 Delegacija je s oko ni obisk p ičela S biji, am obiskala za od za
gluhe Beog adu e minis s o za p os e o in socialno poli iko. Po je nadalje ala
Zag eb, kje je 28. in 29. sep emb a obiskala za od za gluhe o oke in neka e e d uge
p os e ne in kul u ne us ano e. Zadnja d a dni s ojega obiska pa je delegacija name-
nila obisku Ljubljane in za oda za slepe o oke Koče ju.58 S oko na po ezanos s
Češkoslo aško je bila osp edju udi le u 1936. Junija ega le a je 150-le nico p osla ljal
za od za gluhe na Smicho u p i P agi.59 Sla nos nega dogodka so se udeležili udi p ed-
s a niki iz Poljske, F ancije, Belgije, A s ije in ZDA. Dogodek je bil se eda pomemben
udi za jugoslo ansko d ža o smislu izmenja e s oko nih izkušenj in p eds a i e dela
s pod očja sis ema sk bi za senzo no o i ane o oke in o oke s posebnimi po ebami na
splošno e njiho o izob aže anje. Minis s o za socialno poli iko je s posebnim dopi-
som iz zače ka ma ca 1936 up a am za odo za o oke s posebnimi po ebami p ipo o-
čalo, naj se omenjenega dogodka udeležijo p eds a niki posameznih za odo , ki bodo s
p eda anji, ilmi in diapozi i i p eds a ili az oj specialnega šols a K alje ini SHS.60
Obisk akšnih dogodko je bil po ezan z elikimi s oški, na ka je na p ime opozo ilo
ods o za oda za slepe o oke Koče ju dopisu banski up a i D a ske bano ine z
dne 19. ap ila 1936, ka e em jo je poz alo k delnemu k i ju po nih s oško .61 Banska
up a a D a ske bano ine je za odom omogočala udeležbo na azličnih s oko nih
dogodkih na podlagi inančnih s eds e , ki so bila za o na oljo ok i u sakole nih
p o ačuno . Podobne azme e so bile obeh zag ebških za odih. V p o ačunski azp a i
za le o 1937/38 je bil Za od za zgojo slepih o ok Zag ebu izpos a ljen ko us ano a,
ki se že le a spopada s inančnimi in p os o skimi eža ami, a je kljub emu nap edo ala
in dosegala pozi i ne ezul a e p i zgoji slepih o ok.62
54 Šo n, »Za od za slepe,« 267.
55 Več o em Ma ija Golob, Po k s e lobi (Ljubljana: Za od za slepo in slabo idno mladino Ljubljani, 1999), 30−43.
56 HR-DAZG-959, . e. 11, Ra na elju Za oda za Glu oneme, 10. 9. 1928.
57 Ibid.
58 Ibid.
59 SI AS 1460, . e. 24, P osla a 150-le nice za oda za gluhoneme na Smicho u, 19. 4. 1936.
60 Ibid.
61 Ibid.
62 HR-DAZG-959, . e. 17, Ekspozej k p edlogu budže a za 1937/38.
22 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
P eds a i e ja nos i – po in eg acijo
»Po ebno bi bilo zain e esi a i za sleps o ši šo ja nos « je misel, ki jo je ods o
za oda za slepe o oke Koče ju pouda ilo na uči eljski kon e enci 12. ok ob a 1930.63
Z njo začenjam pogla je, ki se os edo oča na ak i nos i za odo za senzo no o i-
ane o oke, s ka e imi so se p eds a ili ja nos i z namenom oza eščanja o delu za o-
do in sposobnos i njiho ih gojence , da se po koncu šolanja zaposlijo in si us a ijo
samos ojno ži ljenje. Takšne ak i nos i pa so se eda p ispe ale udi k odp a ljanju
p edsodko d užbi. Pogla je ši še p eds a i eksku zijo za oda za slepe o oke iz
Zag eba D a sko bano ino maja 1936, saj je a hi skih i ih a dogodek obsežneje
dokumen i an in podaja jasno sliko o s ikih z ja nos jo ozi oma p izade anjih za d ig
za edanja o osebah s senzo nimi p imanjkljaji.
Za od za slepe o oke Koče ju je način za u esniče anje akega poslans a idel
glasbenih p eds a ah, na ka e ih so gojenci za oda pokazali s oje glasbeno znanje,
azs a ah izdelko , ki so jih gojenci izdelo ali za odu, ok i u učnega p ocesa
in nas opo na adiu. Ta je za odu odme il določen čas zno aj ednega p og ama.
Sodelo anje z adijsko pos ajo Ljubljani je bilo kons uk i no.64 Vods o za oda si
je nas ope zamislilo obliki p eda anj o slepo i e glasbenih in gledaliških očk, ki so
jih iz ajali gojenci. 15. no emb a 1931 so na p ime učenci za oda ob ods u uči e-
ljic Bogomi e Dobo šek in F anice V hunc pe najs minu nem nas opu poslušalcem
p eds a ili po ek šolskega pouka.65 P ed em je imel šolski odja s udiu ljubljanskega
adia p eda anje z naslo om »Za od za slepe«, ka e em je ši ši ja nos i p eds a il
za od, pouk in sk b za slepe na splošno.66 Nas opi slepih učence na adiu niso bili
omejeni zgolj na nekajminu ne nas ope, saj je konec le a 1937 po ekal celodne ni
adijski p enos iz Koče ja.67 Za od se je nam eč p eds a il ok i u p eds a i e dela
seh učnih za odo iz Koče ja. Slepi učenci so se poslušals u p eds a ili z u odnim
pozd a om, eci acijami, pe jem in ig anjem na ci e e kla i .68 Za adi oddaljenos i od
Ljubljane učenci za oda s ojega dela ljubljanskemu občins u niso mogli p eds a i i
ži o, akšna p eds a i e je bila za o omejena na lokalno a en. S oj p i nas op
p es olnici so imeli šele no emb a 1937.69 Učenci so pod ods om uči eljs a p i-
p a e na nas op Ljubljani ložili eliko uda, ki je bil poplačan, saj so dosegli elik
uspeh, ki ga nihče ni p ičako al.70 Pok o i eljs o nad p i edi ijo je p e zela žena
bana D a ske bano ine Ma ka Na lačna. P i edi e so se udeležili udi p edsednik
mes ne občine in d ugi odličniki. Občins o je ka š i ik a napolnilo F ančiškansko
63 SI AS 1460, . e. 1, Zapisnik 2. domače uči eljske kon e ence, ki se je šila dne 12. 10. 1930.
64 SI AS 1460, . e. 1, Zapisnik 6. domače uči eljske kon e ence, ki se je šila 27. eb ua ja 1934.
65 Ibid.
66 SI AS 1460, . e. 1, Zapisnik 3. domače uči eljske kon e ence, ki se je šila 16. no emb a.
67 SI AS 1460, . e. 1, Zapisnik 3. domače uči eljske kon e ence, ki se je šila na osno ni šoli Za oda za slepo deco
Koče ju 29. no emb a 1937.
68 Ibid.
69 Ibid.
70 Ibid.
23
Dunja Dobaja: Za odi za zgojo senzo no o i anih o ok in njiho o izob azbo ...
d o ano.71 Zanimanje za za od za slepe je spodbudilo dne no časopisje, ki je že p ed
nas opom obja ilo s o članko o za odu Koče ju e zgoji in pouku slepih o ok.
Za od je em času obiskal udi pesnik in u ednik Mi ko Kunčič in o s ojem obi-
sku obši no po očal d eh nedeljskih izdajah časopisa Slo enec. Za od je obiskal udi
sklada elj Zo ko P elo ec in o s ojem obisku p a ako po očal dne nem časopisju.
Zanimanje ja nos i za nakup s opnic za p i edi e pa so spodbudili udi sami uči elji
za oda za slepe Koče ju, ki so skupaj z učenci izložbah ljubljanskih go in p ip a-
ili azs a o izdelko slepih o ok.72 Ob koncu nas opa so ods o za oda in uči elji
ugo a ljali, da je imel nas op zna en mo alni učinek, saj je ja nos pono no opozo il na
dejs o, da akšen za od sodi p es olnico, ne na pe i e ijo.73 Poleg mo alnega uspeha
je imel nas op slepe mladine p es olnici udi inančno ko is , saj so s p odajo s opnic
nekaj zaslužili.74
Za od za slepe o oke Zag ebu se je ja nos i p eds a il z enakimi deja nos mi
ko za od Koče ju. Julija 1930 je denimo p eds a il s oje delo na azs a i, ki jo je
o ganizi alo Ud uženje jugoslo anskega uči eljs a Beog adu ob dese le nici s oje us a-
no i e.75 Razs a a je pomenila p eds a i e dela jugoslo anskih us ano in za odo
za o oke s posebnimi po ebami e njiho ih dosežko zadnjih dese ih le ih. Učenci
za oda za slepe so s oja očna dela p eds a ili udi na samos ojnih azs a ah p os o-
ih za oda; 18. decemb a 1935 so ob pomoči uči elje p ip a ili božično azs a o, na
ka e o so s posebnim dopisom po abili udi p eds a nike oddelka za socialno poli iko
banske up a e Sa ske bano ine.76 Slepi učenci so za ja nos p ip a ili udi glasbene
p eds a e. 22. sep emb a 1935 je pe sko- ambu aški zbo učence za oda z glasbe-
nim p og amom nas opil na s ečani ma ineji ko is Rdečega k iža, ki so jo skupaj
z uči elji o ganizi ali d o ani H aškega glasbenega za oda.77 Ja nos je o akšnih
glasbenih dogodkih ob eščalo udi dne no časopisje in spodbujalo b alce k obisku
konce o slepih učence za oda. Ob konce u 21. decemb a 1939 eliki d o ani
H aškega glasbenega za oda, na ka e em so se poleg ambu aškega o kes a za oda
p eds a ili udi slepi š uden i glasbene akademije, je Ju a nji lis zapisal: »Up a ičeno
je p ičako a i, da bo udi a konce , ako ko p e ekli konce i ega za oda, dob o
obiskan, saj si p idni in ma lji i gojenci za oda o es zaslužijo.«78
P eds a i e ja nos i pa ni bila omejena zgolj na azs a e očnih del slepih učence
in p eds a i e njiho ega glasbenega znanja, ampak udi na demons acijo b anja in
pisanja B aillo i pisa i. Ob akšnih p iložnos ih je ods o za oda po abilo udi
p eds a nike banske up a e.79
71 Ibid.
72 Ibid.
73 Ibid.
74 Ibid.
75 HR-DAZG-959, . e. 11, Ra na eljs u za oda za slepe Zag eb, 23. 11. 1929.
76 HR-DAZG-959, . e. 16, Izložba učnih ado a i božična s ečanos Za oda za odgoj slijepe djece u Zag ebu, 16. 12.
1935.
77 HR-DAZG-959, . e. 16, Up a i H aškega na odnoga kazališ a, 20. 9. 1935.
78 Ju a nji lis , »Konce a pi omaca Za oda za odgoj slijepe djece,« 21. 1. 1939, 12.
79 HR-DAZG-959, . e. 16, K alje skoj banskoj up a i Sa ske bano ine, 11. 6. 1936.
30 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
conside a ion, he educa ion o he dea and blind you h in he neighbou ing coun-
ies was egula ed o he ex en ha allowed hem o a end no only p ima y school
bu also a ain u he educa ion. In Yugosla ia, his was an excep ion. Ne e heless,
be ween 1933 and 1941, i e pupils o he Zag eb ins i u e o he blind comple ed
hei s udies a he Na ional Academy o Music. Na u ally, only e y ew pupils we e
able o ob ain a p o essional music educa ion due o he inancial bu den o such s ud-
ies. The e o e, mos pupils we e he e o e ained in wo c a s: p oducing b ushes
and baske s.
31
U ška Lah: »Za oda, ki ako lepo deluje na kul u nem pod očju, ne bomo ukinili!« ...
1.03 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.1.02
*
p o . de ek ologije; u ska.lah@gues .a nes.si
** Članek je nas al ok i u p ojek a J6-50189 Sis emi sk bi in izob aže anja o ok s senzo nimi o i ami p i in d ugi
jugoslo anski d ža i, ki ga inanci a Ja na agencija za znans eno azisko alno in ino acijsko deja nos Republike
Slo enije (ARIS) iz d ža nega p o ačuna.
U ška Lah*
»Za oda, ki ako lepo deluje
na kul u nem pod očju,
ne bomo ukinili!«
Izob aže anje slepih in
slabo idnih G adcu, Koče ju
in Ljubljani od le a 1914
do le a 1945**
IZVLEČEK
O zgodo ini Cen a za izob aže anje, ehabili acijo, inkluzijo in s e o anje za slepe
in slabo idne Ljubljana i lopedagogi nismo kaj dos i edeli, čep a je o njem ela i no
eliko napisanega. Tema me je začela zanima i, ke so bili ob s ole nici njego ega delo anja
le a 2019 p eds a ljeni le odi elj šole Za oda za slepce Josip Kobal in njego i dosežki na
pod očju izob aže anja slepih, če udi je s slepimi delal samo eno le o.
P i azisko anju zgodo ine Cen a IRIS sem ugo o ila, da je z njego imi zače ki zelo
po ezana F anica V hunc. Njeno delo anje na pod očju zgoje in izob aže anja slepih in
slabo idnih je bilo še zlas i pomembno p elomnih obdobjih, med p o s e o no ojno
ozi oma po njej, ko so slepi Slo enci iz a s ijskih izob aže alnih us ano p išli Ljubljano
ozi oma no ous ano ljeni Za od za slepce Ljubljani. Po seli i za oda Koče je je imela
V hunc eliko logo p i em, da je za od os al Slo eniji, pomembno logo pa je odig ala
udi med d ugo s e o no ojno, ko so se slepi pono no nili Ljubljano. Imela je š e ilne
32 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
zasluge ko is slepih na pod očju zgoje in izob aže anja, bila pa je udi p a, ki je p i
s ojem delu posegla na pod očje socialne a nos i slepih Slo eniji.
Ključne besede: ses a Kla a, F anica V hunc, slepi in slabo idni, Za od za slepe,
Koče je, Ljubljana
ABSTRACT
“WE WILL NOT CLOSE DOWN AN INSTITUTION WITH
SUCH REMARKABLE CULTURAL ACCOMPLISHMENTS!”
EDUCATION OF THE BLIND AND PARTIALLY SIGHTED IN GRAZ,
KOČEVJE, AND LJUBLJANA BETWEEN 1914 AND 1945
Al hough qui e a lo had been w i en abou he his o y o he Cen e o Educa ion,
Rehabili a ion, Inclusion, and Counselling o he Blind and Pa ially Sigh ed in Ljubljana
( he Cen e IRIS), we, as yphlo-pedagogues, did no know much abou i . I became in e -
es ed in he opic because, on he occasion o he cen ena y o he Ins i u e o he Blind
in 2019, only he head o he school, Josip Kobal, and his achie emen s in he ield o he
educa ion o he blind we e p esen ed. He had wo ked wi h he blind o as li le as one yea .
While esea ching he his o y o he Cen e IRIS, I disco e ed ha F anica V hunc had
been e y much in ol ed in i s beginnings. He e o s in he ield o he educa ion o he blind
and isually impai ed we e c ucial in he pi o al imes du ing and a e Wo ld Wa I when
blind Slo enians we e ans e ed om Aus ian educa ional ins i u ions o Ljubljana o he
newly es ablished Ins i u e o he Blind he e. A e he Ins i u e mo ed o Koče je, V hunc
con ibu ed signi ican ly o keeping his ins i u ion in Slo enia. She also played a p ominen
ole du ing Wo ld Wa II when he blind e u ned o Ljubljana. He e o s we e i al o he
educa ion o he blind, and she was he i s eache o conside he ques ion o social secu i y
o he blind in Slo enia.
Keywo ds: Sis e Kla a, F anica V hunc, he blind and pa ially sigh ed, Ins i u e o
he Blind, Koče je, Ljubljana
U od
P ed p o s e o no ojno so se slepi Slo enci lahko izob aže ali samo a s ij-
skih za odih, saj ga Slo eniji ak a nismo imeli. P ispe ek p eds a lja ži ljenjsko
po F anice V hunc, ki je s oje delo s slepimi p ičela A s iji g aškem za odu za
33
U ška Lah: »Za oda, ki ako lepo deluje na kul u nem pod očju, ne bomo ukinili!« ...
slepe Odilien-Blinden-Ans al ( nadalje anju Odilijin inš i u )1 med p o s e o no
ojno, za o se os edo oča samo na omenjeni za od. V njem se je izob aže alo naj eč
slepih slo enskih o ok in med p o s e o no ojno oslepelih slo enskih ojako .
Za od je delo al pod ok iljem ce k ene ins i ucije – D užbe hče a k ščanske ljubezni
s . Vincencija Pa elskega. V njem so pouče ale uči eljice a s ijske usmiljenke,2 eč
pa je bilo udi slo enskih uči eljic usmiljenk, ki so slepe slo enske o oke pouče ale
nemškem in delno udi slo enskem jeziku.3
F anica V hunc si je Odilijinem inš i u u š i i le a p idobi ala eo e ična znanja
in p ak ične izkušnje, ka je pod obneje pojasnjeno nadalje anju p ispe ka. S s ojim
znanjem, izkušnjami in delom je pos a ila emelje Za oda za slepce Slo eniji,4 ko so
se po p i s e o ni ojni slepi nili Slo enijo. Od lej so obisko ali no ous ano ljeni
za od, ki je bil bližje doma, pouk pa je po ekal ma e nem jeziku.
F anica V hunc in čas njenega delo anja
Čas, ka e ega se je odila F anica V hunc, je eba azume i – Slo enija je bila
edaj del a s o-og ske mona hije. Osno na šola je bila ob ezna za o oke od šes ega
do d anajs ega le a za oba spola in se socialne sloje. O oci, še zlas i na podeželju, je
niso edno obisko ali, saj so jih s a ši doma zaposlo ali s sezonskimi kmečkimi op a-
ili. V osno nih šolah so se naučili b a i, pisa i, ačuna i in imeli so ob ezen e ouk. Če
pa so s a ši želeli, da so njiho i o oci, zlas i sino i, izob aženi, so jih mo ali pisa i
zasebne šole, ki so bile ečinoma pod ok iljem ce k enih us ano in so bile po ezane
z elikimi s oški. Deklicam je bilo šolanje še bolj nedos opno. Malo je bilo is ih, ki
so lahko nadalje ale izob aže anje na dekliških s ednjih šolah, še manj is ih, ki so si
lahko p idobile uči eljski poklic, ka je bila za is e čase Slo eniji naj išja mogoča
p idobljena izob azba za ženske. Šole so bile bodisi nemške ali slo enske z ob eznim
nemškim jezikom ko p edme om. Učbeniko slo enščini, azen či ank, je bilo zelo
malo, šolske po ebščine so bile d age, elesne kazni šolah pa do oljene. Pouk se ni
p ilagajal posamezniko im sposobnos im in po ebam. Uči elji, ki so p eda ali, so zah-
e ali popoln mi in išino. Spoznanja az ojne psihologije so si šele u i ala po šole
e zd a s ene in socialne ins i ucije. Enako je bilo s splošnimi medicinskimi spo-
znanji, na p ime o p enosu in ekcijskih bolezni, gene skih sp emembah in podobno.
Higiena in zd a s ena osk ba za adi pomanjkanja znanj ali dena nih s eds e nis a
bili dos opni sem.5
1 Odilijin inš i u je delo al pod ok iljem samos ana D užbe hče a k ščanske ljubezni s . Vincencija Pa elskega
G adcu A s iji.
2 Redo nice D užbe hče a k ščanske ljubezni s . Vincencija Pa elskega so bolj poznane pod imenom usmiljenke.
3 Josip Kobal, »Raz oj in s anje sleps a K alje ini SHS,« Popo nik, ap il 1923, 81, Digi alna knjižnica Slo enije,
p idobljeno 30. 11. 2024, h ps://www.dlib.si/s eam/URN:NBN:SI:doc-TKF7PHAG/d7b4185c-35be-4580-
-bd85-d6dceecde9 d/PDF.
4 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6, Zapisniki uči eljskega zbo a od 1. 10. 1921 do 28. 5. 1943, Kon e enčni zapisnik, 22. 11. 1938.
5 S ane Okoliš, Zgodo ina šols a na Slo enskem (Ljubljana: Slo enski šolski muzej, 2008).
34 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
O oci s posebnimi po ebami, ko so gluhi in naglušni, slepi in slabo idni in d ugi,
so ako os ajali doma, zanje šolske ob eze ni bilo. Gluhi in naglušni o oci so s oj p i
za od Slo eniji dobili le a 1900 Ljubljani.6
Slo enski slepi o oci so se do konca p e s e o ne ojne lahko izob aže ali le
a s ijskih za odih za slepe. Med najbolj znanimi so bili za odi Linzu, Celo cu,
G adcu in na Dunaju. Če so jih s a ši pisali enega od a s ijskih za odo za slepe,
so bili i o oci deležni dena ne podpo e.
Za a s o slo enskih slepih so obs ajale azne us ano e in olila, in o: Čižmano a us a-
no a, us ano a smledniškega ba ona Flödinga, us ano a Josipa S a e a, ‚za us ano i e
slepskega za oda‘, ili ski us ano ni sklad za slepe, zbi alni sklad za ojne slepe, olila I ana
Fabjančiča, Alojzija S a e a in Hau ena. Le no po očilo Odilijinega za oda za slepe
G adcu za le o 1917 omenja še Wege le-Muhl e do o in d . Kaise je o pl. T auens e no o
us ano o […]7
Kljub emu se slo enski s a ši za izob aže anje s ojih slepih o ok niso odločali,
ke za za ode bodisi niso edeli bodisi so želeli o oke obd ža i doma, ne pa jih pošilja i
ujo deželo s ujim jezikom.8 Če se je ka e i od eh slepih naučil ig a i kakšen inš u-
men , je ig al na ulici ali po zanema jenih in zakajenih gos ilnah.9
Tudi po p i s e o ni ojni se slepim o okom doma ni godilo dos i bolje. V eč
kon e enčnih zapisnikih uči eljskega zbo a lahko zasledimo ugo o i e uči elje , da je
zelo eliko slepih o ok izhajalo iz socialno šibkih d užin. Zanje ni bilo posk bljeno ni i
z zd a s enega, ni i s higienskega, ni i z ma e ialnega in ni i z zgojno-izob aže alnega
idika. V slabih socialnih azme ah so bili i o oci pogos o p epuščeni samim sebi ali
p isiljeni be ači i, da so s em p ispe ali k boljšemu gmo nemu položaju s ojih d užin,
doma pa jim je bil odme jen najslabši p os o .10
Slepa Elizabe a Poho ec je s oji a obiog a iji Jezus je moj zapisala:
Ko s a se odili d e polses i, Micka in F ancka, sem se eda bila bolj odzadaj. Najbolj je
bila upoš e ana F ancka: p i bo i, ko smo s ano ali, smo imeli le d e pos elji, na eni s a
ležala očim in mama, na d ugi so ležali babica oz. s a a mama Je ca A nuš, Micka in, ko
je F ancka zapus ila oziček, je ležala še F ancka na babičini pos elji. Jaz pa sem d e le i,
pozimi in pole i, ležala ko u na leh. Taka je bila upoš e anos doma.11
Ko je bil po p i s e o ni ojni Slo eniji us ano ljen Za od za slepce, so bili slepi
a no ako p imo ani anj na šolanje, le da je bil ok a bližje doma, pouk pa je po ekal
6 Dunja Dobaja, Gluhi in s e : med od injenos jo in ključenos jo (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino, 2024), 16.
7 Pe a Tes en in Saša Poljak Is enič, u ., Minka Skabe ne – (1882–1965) – pobudnica in us ano i eljica p e slo enske
knjižnice za slepe (Ljubljana: Z eza d uš e slepih in slabo idnih Slo enije, 2018), 128.
8 Aleksand a Se še, »Sk b za slepe slo enski zgodo ini e loga Minke Skabe ne p i o ganizaciji izob aže anja
slepih in slabo idnih,« : Pe a Tes en in Saša Poljak Is enič, u ., Minka Skabe ne – (1882–1965) – pobudnica in
us ano i eljica p e slo enske knjižnice za slepe (Ljubljana: Z eza d uš e slepih in slabo idnih Slo enije, 2018), 31.
9 F anjo Tonko ič, »Obuča anje slijepih gusla a u XVIII s oljeću,« : Redakcioni odbo , u ., Raskidamo oko e ame
--- : zbo nik ado a u čas kong esa / II. kong es slepih Jugosla ije, Beog ad, 1952 (Beog ad: Cen alni odbo Ud uženja
slepih Jugosla ije, 1952), 25, 26.
10 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6, Zapisniki uči eljskega zbo a od 1. 10. 1921 do 28. 5. 1943, Zapisniki z dne 25. 6. 1923;
16. 9. 1929; 22. 1. 1937; 22. 6. 1937; 21. 2. 1939.
11 Elizabe a Poho ec, Jezus je moj (Zgo nja Velka: Župnija Ma ija Snežna. 2007), 18.
35
U ška Lah: »Za oda, ki ako lepo deluje na kul u nem pod očju, ne bomo ukinili!« ...
ma e nem jeziku. Ob sesplošnem pomanjkanju osno nih ži ljenjskih dob in, ka je
bila posledica ojne, so pomanjkanje Za odu za slepce obču ili še bolj ko na p ime
Za odu za gluhoneme, ki je delo al že p ed ojno. Vseskozi je p imanjko alo s o-
ko nih uči elje , najosno nejših učnih p ipomočko in učil. Poleg splošnih in p ak ič-
nih p edme o je bil e ouk še edno ob ezen ses a ni del pouka, pouče ali pa so ga
ka ehe i. Vzgojne me ode še niso bile bis eno d ugačne od p ed ojnih časo . Za adi
pomanjkanja spalnic in pos elj za odu se udi em obdobju niso mogli izob aže a i
si, ki bi akšno šolanje po ebo ali. Tiska na za iskanje knjig B aillo i pisa i je bila
Zemunu, poleg ega si slepi niso imeli dos opa do B aillo ega pisalnega s oja, ki na
ši papi iska B aillo e izbočene č ke, čep a bi ga po ebo ali.
Po d ugi s e o ni ojni, času socializma, je bilo na azpolago že eliko ehnične
op eme, učnih p ipomočko in učil, Slo eniji je bila udi iska na za B aillo o iska-
nje, enda so bili o oci še edno seg egi ani Za odu za slepo in slabo idno mla-
dino. Ve ouk šolah je bil p epo edan, a no ako elesna kazen. Danes, samos ojni
demok a ični Slo eniji, se elika ečina slepih in slabo idnih o ok ob sodobni in o -
macijsko-komunikacijski ehnologiji, podpo i okolja in s oko njako izob ažuje
ečinskih šolah. Še edno pa imajo možnos , da se sakodne no ključujejo izob a-
že anje Cen u IRIS12, nasledniku Za oda za slepo in slabo idno mladino, če jim o
omogoča uspešnejše nap edo anje išje izob aže alne p og ame. Ti o oci se sako-
dne no ozijo cen e udi iz oddaljenih k aje , iz las nih izkušenj pa em, da slepih
o ok daljša ožnja ečinoma ne u uja in jo običajno izko is ijo za poslušanje p ilju-
bljenih pesmi in zgodb na elek onskih nap a ah, ko so a o adio, CD-p ed ajalniki,
pame ni ele oni, ali pa spijo.
Ži ljenjska po F anice V hunc
F anica V hunc se je odila 10. junija 1881 K anjski Go i,13 kje je p eži ela zgo-
dnje o oš o. D užina se je p eselila P aše p i Ma čičah, ko je bila s a a š i i le a.
Imela je še š i i b a e in i ses e, enda pa so od aslo dobo poleg nje dočakali le ije
b a je in ena ses a. D ugi so um li že najnežnejši o oški dobi. F anica je ko naj-
s a ejša p i d e le i šolo obisko ala domačem k aju, po em pa so jo s a ši pisali
zasebno dekliško šolo Lich en u no em za odu, ki so ga odile usmiljenke.14
Po končani osno ni šoli Lich en u no em za odu Ljubljani se je pisala eno-
le ni ečaj za o oške na ice ( zgoji eljice p edšolskih o ok) na d ža nem uči eljišču
Ljubljani. Diplomi ala je 14. junija 1898. Še is o le o je G adcu A s iji s opila
ed D užbe hče a k ščanske ljubezni s . Vincencija Pa elskega. Njeno edo niško ime
je bilo ses a Kla a. Po ni i iz G adca je s oje zgoji eljsko in uči eljsko poslans o
12 Le a 2016 je Vlada RS sp ejela sklep o us ano i i ja nega zgojno-izob aže alnega za oda »Cen e IRIS – Cen e
za izob aže anje, ehabili acijo, inkluzijo in s e o anje za slepe in slabo idne«, k ajše Cen e IRIS, ki je p a ni nasle-
dnik Za oda za slepo in slabo idno mladino Ljubljana.
13 NŠAL K anjska Go a, sign. 00951, K s na knjiga/Tau buch 1. janua 1847 – 31. decembe 1885, 127.
14 SI ZAL LJU 238, . e. 7, Ka alog 7. az eda osno ne šole za le o 1895/96.
36 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
šila Lich en u no em za odu Ljubljani in Ma ijinem domu Koče ju ko
pomožna in neizp ašana uči eljica (b ez s oko nega izpi a). Na H aškem je delala
cu Osijeku in Volosku p i Opa iji.15
P a s e o na ojna jo je za ekla Koče ju, ko je bila zaposlena Ma ijinem
domu. Tega so azpus ili in ga p eu edili ojaško bolnišnico,16 za o je bila F anica
akoj ob zače ku ojne, a gus a 1914, p emeščena a s ijski G adec za od za slepe
Odilijinem inš i u u. Di ek o inš i u a je bil duho nik d . Jose Ha inge .17 Tak a
je bilo njem zaposlenih eč slo enskih usmiljenk, med ka e imi s a bili udi ak a-
na p eds ojnica ses a F ančiška Glase in pomožna uči eljica ses a Ka a ina Nosan,
doma iz Koče ja.18
Ke je bil a no čas poči nic, ga je V hunc pos e ila š udiju didak ike in me odike
slepih e se seznanila ako z B aillo o pisa o ko udi z d ugimi komunikacijskimi
ehnikami in p ipomočki, ki so jih p i pisanju ak a upo abljali slepi. V eliko pomoč
s a ji bili p eds ojnica ses a F ančiška Glase in ses a Ka a ina Nosan. P i učenju
B aillo e pisa e jo je ses a F ančiška Glase denimo seznanila s šumniki, ki jih je po -
zela po h aški abecedi.19 V za odu je spoznala udi ak a ne p ipomočke, ki so jih slepi
upo abljali sakdanjem ži ljenju, na p ime belo ozi oma po no palico in B aillo o
ozi oma ak ilno u o.
V li e a u i zasledimo, da je hospi i ala za odu Celo cu in na d ža nem Za odu
za slepe na Dunaju. Osebno je spoznala neka e e d uge i lopedagoge. V za odski knji-
žnici se je poglabljala s oko no li e a u o Aleksand a Mella in F ied icha Zecha,
edanjih odilnih i lopedagogo na ozemlju A s o-Og ske.20
Vzgoja, izob aže anje in socialna sk b za
slo enske slepe o oke in slo enske oslepele ojake
Odilijinem inš i u u od le a 1914 do le a 1918
V p em ojnem šolskem le u 1914/1915 je F anica V hunc pouče ala slepe slo-
enske učence d ugega az eda slo enskem jeziku. Skupaj s Ka a ino Nosan, ki je
pouče ala slo enske učence p ega az eda slo enskem jeziku, s a za po ebe pouka
p ip a ljali pisna g adi a B aillo i pisa i slo enščini. Knjiže nih del slo enščini
B aillo i pisa i ak a še ni bilo.21
15 Ses a Da o ina G ego c, osebna ko espondenca (2019).
16 Občina Koče je, Ma ijin dom.
17 Tes en in Poljak, Minka Skabe ne, 128, 130.
18 Ibidem. Kaje an Popo nik, »Obisk p i slo enskih slepcih G adcu,« Bogoljub, 1916. š . 12, 362, Digi alna knjižnica
Slo enije, p idobljeno 15. 12. 2024, h ps://www.dlib.si/s eam/URN:NBN:SI:doc-75IU89V1/9 d395d1-8260-
4 a3-b5b6-166d73706543/PDF.
19 Kobal, »Raz oj in s anje sleps a,« 80.
20 Minka Skabe ne, »F anica V hunc – p a slo enačka uči eljica slepih,« : Redakcioni odbo , u ., Raskidamo oko e
ame --- : zbo nik ado a u čas kong esa / II. kong es slepih Jugosla ije, Beog ad, 1952 (Beog ad. Cen alni odbo
Ud uženja slepih Jugosla ije, 1952), 103.
21 Tes en in Poljak, Minka Skabe ne, 128, 130.
37
U ška Lah: »Za oda, ki ako lepo deluje na kul u nem pod očju, ne bomo ukinili!« ...
P i oslepeli slo enski ojak je Odilijin inš i u p išel a gus a 1915. Vojna ih a
se je azbesnela in š e ilo oslepelih slo enskih ojako g aškem za odu je na aščalo.
Večina med njimi ni znala nemščine, za o je bila V hunc p e ajalka med oslepelimi
Slo enci in H a i e d . Ha inge jem, ki ji je zaupal sk b za oslepele slo enske in
h aške ojake.22
V dopoldanskem času, ko so se oslepeli ojaki dela nicah učili koša s a, šče -
ka s a in ple a s a, je pouče ala slepe o oke, popoldanski čas pa je namenjala pou-
če anju slepih slo enskih ojako . Učila jih je b anja in pisanja B aillo i pisa i e
s ojepisja na na adnem pisalnem s oju Reming on in na kombini anem Pich o em
pisalnem s oju.23 Za pisanje B aillo i pisa i so slepi upo abljali p aške ablice, ši
papi in šilu podobno pisalko. P aška ablica je ses a ljena iz d eh ko inskih plošč, med
ka e e se s a i ši papi . Zgo nja plošča ima saki s i luknjice obliki B aillo ih
celic, spodnja pa em luknjicam p ilegajoče se dolbine. S pisalko se skozi luknjice
na papi z calno zapisujejo č ke in š e ilke, od desne p o i le i, da nas anejo elie ne
B aillo e č ke, ki se po em be ejo od le e p o i desni. Učili so se udi Kleino ega iglo-
pisa in pisanja elikih iskanih č k s pomočjo Heboldo ih ablic. Kleino iglopis je
nap a a, s pomočjo ka e e nas ajajo č ke ideče pisa e. Za sako č ko je na ejen maj-
hen pokončen ko inski k ade , elik p ibližno 3x1x1cm, ki ima na koncu iglice
obliki č k. T ši lis se p i di na ploščo, pok i o s ilcem. Za sledenje s si slepi pomaga
s p ečno p i jenim a nilom. Tako ko p i p aški ablici se udi besedilo s pomočjo
Kleino ega iglopisa piše od desne p o i le i, ko pa je eks napisan, se lis ob ne in
be e od le e p o i desni. Takšen zapis lahko be e a slepi in ideči, saj se pe o acija
lis a pod p s i ipa obliki č k. Heboldo e ablice so podobne p aškim, ses a ljene
so iz d eh ko inskih plošč. V njej so s e luknjic obliki pokončnih p a oko niko .
Med obe plošči se s a i na aden lis papi ja in p a oko nike se pišejo na adne č ke.
Namenjen je pisni komunikaciji slepega spo oče alca z idečim naslo nikom, slepi pa
zapisa ne mo e p eb a i.
Slo enska ja nos je za oslepele slo enske ojake p ič iz edela iz ses a ka
»Obisk p i slo enskih slepcih G adcu«, ki ga je napisal duho nik Kaje an Popo nik
Bogoljubu.24 Spodbudil je udi F anico V hunc, da je začela pisa i o slepih ojakih, ki
so se ehabili i ali g aškem za odu, za azne slo enske časopise. Seznanjala in oza-
eščala je slo ensko ja nos o neza idlji em in neenakop a nem socialnem in eko-
nomskem položaju oslepelih slo enskih ojako p ime ja i z oslepelimi a s ijskimi
ojaki. P ek časopiso je zanje p osila za dena no in ma e ialno pomoč. Naj na e-
dem le neka e e članke: »Kdo bo slepcu kupil ha moniko« (Dolenjske no ice, 10. maj
1917), »Zanimi o in ganlji o« (Dolenjske no ice, 29. no embe 1917), in »Za naše
slepe ojake« (Slo enski na od, 1. a gus 1917). Podobne ali enake članke je poslala
udi časopisoma Edinos in Slo enec.
22 Ibid.
23 Ibid., 131.
24 Popo nik, »Obisk p i slo enskih slepcih,« 362.
38 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Ljudje so dena a namen pošiljali u ednikom omenjenih časopiso , u edniki pa
njej, ali pa so dena poslali nepos edno njej G adec. Z zb anim dena jem je kupila
nujno po ebne s a i za osebno higieno, ko so b i ski apa a za samos ojno b i je,
milo, zobna pas a in zobna k ačka, pa udi ciga e e in p ipomočke za slepe, denimo
belo palico in ak ilno u o.25
F anica V hunc je ja nos med d ugim seznanjala s em, da iz pogo o o z oslepe-
limi ojaki e, da si sak izmed njih želi kljub slepo i pos a i neod isen, če udi zelo
sk omnih azme ah. Za o je želela, da bi imel sak s oj dom in » a iko« ali o odje
in zače ni ma e ial za ob , za ka e o se bo izučil, na p ime za šče ka s o, ple a s o,
koša s o.26 Za sakega ojaka je odp la h anilno knjižico, na ka e o mu je nakazala
dena , da si bo kupil o odje in ma e ial za delo, ki ga bo op a ljal, ko bo p išel domo .27
Tako je med p o s e o no ojno poleg zgojno-izob aže alnega dela azši ila s oje
delo anje na pod očje socialnega a s a slepih.28
Slepim Slo encem je eliko b ala in jih spodbujala, da so udi peli. Za adi š e-
ilnih zadolži e ji je p imanjko alo časa, da bi sama p episo ala knjige B aillo i
pisa i. Videla je, da nemščini li e a u o B aillo i pisa i a s ijskim usmiljenkam
pomagajo p episo a i a s ijske ženske, in p išla na idejo, da bi lahko udi Slo enke
pomagale us a ja i knjižnico za slepe slo enščini. Slo enke, ki so ži ele G adcu,
je za o časopisu Slo enski na od poz ala, da bi pomagale p episo a i slo enske
knjige B aillo i pisa i, in se, ki bi bile p ip a ljene sodelo a i, po abila na ečaj
B aillo e pisa e, ki ga je o ganizi ala med 3. in 8. a gus om 1917. S em je pos ala
pobudnica p e slo enske knjižnice za slepe. Odzi a na njeno p ošnjo in p ija na
ečaj B aillo e pisa e ni bilo, odgo o , zakaj je bilo ako, pa ni znan. Lahko samo
ugibam, da je bila mo da p ošnja časopisu obja ljena p epozno, da G adcu ži eče
Slo enke niso kupo ale slo enskih časopiso in o em niso bile ob eščene, da so si
času poči nic o ganizi ale d ugačne deja nos i ali pa da jih o p ep os o ni zanima-
lo.29 V omenjenem p ispe ku je F anica V hunc poleg na edenega zapisala udi, naj
bi se čim p ej posk belo, da bodo slepi Slo enci dobili us ezno us ano o Slo eniji,
kje se bodo lahko šolali.
Mesec dni kasneje je g aški za od obiskal duho nik Janez E. Kalan, u ednik
mesečnika Bogoljub in sous ano i elj ka i a i nega d uš a Dob odelnos .30 Osebno se
je s ečal s F anico V hunc in ako nepos edno iz edel za eža e, ki so pes ile slo ensko
skupnos slepih in njiho e uči eljice g aškem za odu. Konec sep emb a je na zbo-
o anju ka i a i nih d uš e in za odo še pod s ežimi isi z obiska p i slepih nje-
nem imenu nago o il p iso no ja nos in med d ugim pouda il, da slepi po ebujejo
25 F anc Medle, »Zanimi o in ganlji o,« Dolenjske no ice, 29. 11. 1917, š . 36, 143, Digi alna knjižnica Slo enije, p i-
dobljeno 1. 12. 2024, h ps://www.dlib.si/s eam/URN:NBN:SI:doc-ZN8PCF4A/088844da-4852-47dd-b119-
88 b00d44078/PDF.
26 Velemi , »Za naše slepe ojake,« Slo enski na od, 1. 8. 1917, 3.
27 Velemi , »Naši slepci,« Slo enec. 9. 8. 1917, 1. Medle, »Zanimi o in ganlji o.«
28 SI AS 1460, . e. 24, a. e. 97, P edlogi za odliko anje.
29 Velimi , »Za naše slepe ojake.«
30 Ka oliško d uš o Dob odelnos je bilo us ano ljeno a gus a 1916 in je imelo enake naloge ko danes Ka i as –
pomaga i sem pomoči po ebnim. Njego a us ano i elja s a bila Janez E angelis Kalan in An on M kun.
39
U ška Lah: »Za oda, ki ako lepo deluje na kul u nem pod očju, ne bomo ukinili!« ...
li e a u o slo enščini in da jo bodo lahko sami b ali samo, če bo p episana B aillo o
pisa o. Za o je Slo enke poz al k p episo anju knjig B aillo o pisa o.31
P o eso ico Minko Skabe ne, ajnico d uš a Dob odelnos , ki je le a 1911 na
d ža nem za odu za slepe na Dunaju op a ila enomesečni ečaj za uči eljico slepih,32
je za o p osil, da obišče g aški za od, se s eča s F anico V hunc in se z njo dogo o i
za pomoč p i p episo anju knjig B aillo o pisa o. P o eso ica Skabe ne je za od es
obiskala in spoznala F anico, a pa ji je p eds a ila us ano o, njeno o ganizi anos e
azlične p ilagojene učne p ipomočke in p ipomočke za sakdanje ži ljenje, ki so jih
slepi upo abljali.
Z znanjem, ki si ga je p o . Skabe ne p idobila že na Dunaju, in z no imi spozna-
nji iz g aškega za oda je ob do oljenju d ža nih oblas i Ljubljani 1. ma ca 1918
o ganizi ala p i semina za se, ki so se bili p ip a ljeni nauči i B aillo e pisa e, da bi
p episo ali knjige za slepe.33 To je bil dan, ki ga slepi danes označujejo za us ano i e
slo enske knjižnice za slepe, ki se po p o eso ici imenuje Knjižnica slepih in slabo i-
dnih Minke Skabe ne.
Us ano i e slo enskega Za oda za slepe Ljubljani
Po končani p i s e o ni ojni so se p i oslepeli ojaki iz g aškega za oda 22.
no emb a 1918 z osebnim lakom nili Slo enijo. P e oz je o ganizi al železniški
u adnik Janko Klopčič. Oslepele je sp emljalo osem ojako iz Ljubljane in i bolni-
ške ses e usmiljenke, z njimi s a p išli udi F anica V hunc in ses a Agne a Topolnik.
Tak a je bilo za odu d ajse oseb.34
S slo enskimi zas a icami okah so ko akali s kolod o a s oje bi ališče. Pozd a i so
jih p išle članice slo enskega in alidnega odbo a, med njimi p o . Minka Skabe ne, d .
Ta ča je a, Jegliče a in d ugi. Zas opnik d uš a ‚Dob odelnos ‘ Janez E. Kalan jih je
obednici imenu seh zb anih k a kem nago o u pozd a il. Ko so pojedli kosilo, ki jim
ga je p ip a il damski odbo , so zapeli ‚Hej Slo ani‘ in oglasila se je udi ha monika, ako
da je d užbi nas alo p a eselo azpoloženje.35
Oslepeli ojaki so bili o ej domo ini in s em je bil položen emelj p ihodnjemu
samos ojnemu slo enskemu za odu za slepe.
V Ljubljani so slepim p ip a ili začasno nas ani e ak a ni Belgijski ojašnici,
kje je bila ojaška bolnišnica. Zg adba s oji nasp o i Zd a s enega doma Ljubljana
Cen e in je danes poznana ko Me elko o mes o. F anici V hunc je bila zaupana
naloga, da po zo u g aškega za oda dodeljenih p os o ih ojašnice p eu edi p o-
s o e učilnice in ob no dela nico e o ganizi a delo in pouk, s ka e im so p ičeli
31 Slo enec, »Shod dob odelnih d uš e ,« 29. 9. 1917, 7.
32 ZAL LJU 198, . e. 108, a. e. 695, Obisko alno izp iče alo.
33 Slo enec, »P eda anje o slepcih in pisa i za slepce,« 2. 3. 1918, 6.
34 G ego c, osebna ko espondenca.
35 Slo enec, »Dne ne no ice: Slo enski ojni slepci,« 23. 11. 1918, 5.
46 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Vodi eljica za oda je p edlagala, da bi zanje o ganizi ali 2–3- edenski ečaj b anja in
pisanja B aillo i pisa i in bi mo da po em ka e a bila p ip a ljena p episo a i knjige
za slepe. Za po ebe Doma slepih S a i Loki so knjige p episo ale udi žene pod
ods om p o . Minke Skabe ne Ljubljani.73
Med poči nicami je F anica V hunc obisko ala neka e e gojence na njiho ih
domo ih. Spoznala je njiho e esnične domače azme e, obenem pa ugo o ila udi o,
da za odska zgoja dob o deluje na ži ljenje gojence zunaj za oda. Gojenci so doma
opoza jali na higieno ok in niso želeli, da s a ši uži ajo alkohol. Bili so samos ojnejši
sk bi zase, domo so nosili celo zapise B aillo i pisa i, da so jih b ali.
Nekako so želeli pomaga i udi o okom, ki so jih odklonili za adi p ezasedenos i,
saj so edeli, da so i o oci doma naj ečk a p epuščeni samim sebi. Ko so mo ali
za adi p ezasedenos i za oda odkloni i močno slabo idno deklico, so s a šem dejali,
naj zaenk a obiskuje šolo s ojem k aju, kje bo lahko sledila pouku, če bo az edni
uči elj upoš e al njeno k a ko idnos . Vedeli so, da je ežko naj i be ilo za slabo idne.
Še en podoben p ime je bil obisk uči eljice na domu ene izmed deklic, da se je p ep i-
čala, ali bo sposobna obisko a i šolo za odu in da nima mo nje duše nem az oju,
epilepsije, ežje gibalne o i anos i ali česa podobnega.74 V eh dejanjih se kažejo p i
zame ki mobilne službe, ki se je Cen u IRIS Ljubljani az ila osemdese ih le ih
p ejšnjega s ole ja in jo je podpi alo minis s o za šols o še p ed u adno p iznano
doda no s oko no pomočjo, uzakonjeno z no im Zakonom o usme janju o ok s
posebnimi po ebami, sp eje im junija 2000.75
Ob p iče ku d uge s e o ne ojne zapisniku uči eljskega zbo a z dne 22. ap ila
1941 be emo: »Težišče pouka ukajšnji osno ni šoli naj bo e ouk, b anje, pisanje,
slo nica, ačuns o in očna dela.« Ne glede na oblas , ki ji je bilo Koče je ojnih
le ih pod ejeno, so uči eljice pouče ale slo enskem jeziku in pouk je p i d e le i
ojne po ekal b ez ečjih posebnos i.76
Med ojno je eliko gojence os alo za odu, ki ga niso zapus ili ni i med poči-
nicami. Ple a ska dela nica je poslo ala es čas do e akuacije za oda, gojenke pa so
se učile aznih očnih del. Za adi ko is ne iz abe p os ega časa so pole i 1943 gojenci,
ki niso mogli domo , pogos o hodili gozd nabi a bo o nice in se kopa Rinžo.
Pomagali so p i posp a ljanju poljskih p idelko , ob ga ali in luščili so ižol, ličkali
ko uzo, ob ezo ali epo in ko enje in podobno. Za adi splošnega pomanjkanja delo ne
sile je bila pomoč gojence p i poljskih delih ojnem času še oliko bolj dob odošla
in ko is na.77
73 Ibid., Zapisniki 6. 5. 1931; 29. 4. 1938; 27. 5. 1939.
74 Ibid., Zapisniki 6. 8. 1938; 25. 10. 1938.
75 Zakon o usme janju o ok s posebnimi po ebami ZUOPP, p idobljeno 5. 2. 2025, h ps://pis s.si/p egled
P edpisa?id=ZAKO2062.
76 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6, Kon e enčni zapisniki od 1. 10. 1921 do 28. 5. 1943, Zapisnik 22. 4. 1941.
77 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6, Kon e enčni zapisniki od 4. 6. 1943 do 23. 5. 1947, Zapisnik 4. 12. 1943.
47
U ška Lah: »Za oda, ki ako lepo deluje na kul u nem pod očju, ne bomo ukinili!« ...
Za od za slepe o oke spe Ljubljani
Zadnji d e le i ojne s a bili za za od zelo u bulen ni, gojenci in osebje so obču ili
so moč ojnih g ozo . V šolskem le u 1943/1944 ok ob a niso mogli p iče i s pou-
kom, ke so za adi ne a nos i le alskih napado nemških okupacijskih sil na pa izane,
ki so bili Koče ju, začeli že konec sep emb a sako ju o odi i gojence bližnjo as
Maho nik, kje so p ebili dan, z eče pa so se ačali za od. 11. ok ob a 1943 so se
mo ali si umakni i Maho nik, od kode so se nili 25. ok ob a 1943 ob p ihodu
obo oženih nemških sil Koče je. Uči eljs o in udi p eos alo osebje je bilo seskozi
na delo nih mes ih, azen ene uči eljice in ka ehe a, ki s a med poči nicami odšla
Ljubljano in se nis a mogla ni i Koče je. Železniška p oga p o i Ljubljani je bila
uničena, pa udi z bližnjimi k aji, na p ime z Ribnico, Kos elom, S . G ego jem, kje
so bili doma neka e i gojenci, ni bilo mogoče dobi i z eze.78
Za od je bil za adi s oje lege s edišču boje , nedeljo, 12. decemb a 1943, pa ga
je sko aj do polo ice po ušila bomba nemških okupacijskih sil. Člo eških ž e med
za odskimi p ebi alci ni bilo, p es ali pa so eliko s ahu in g oze. Čep a je bilo že
decemb a 1943 po bomba di anju od ejeno, da se za od začasno p eseli Za od za
gluhe in naglušne Ljubljani, o iz a nos nih azlogo ni bilo mogoče. Pouk je za o
po ekal ok njeni obliki.79
Feb ua ja 1944 je F anica V hunc bolnišnico Ljubljano sp emljala gojenko na
ežko ope acijo za adi sa koma. Ob ej p iložnos i je po očala ods u za oda, da se
ljubljanski bolnišnici zd a i eč po ojnih poškodbah oslepelih o ok in mlados niko ,
ki bi jih mo ali čim p ej sp eje i Pok ajinski za od za slepe o oke, kje bi se začeli
uči i b anja in pisanja B aillo i pisa i.80
Ra na eljs o Za oda za gluhe in naglušne Ljubljani je dalo na azpolago š i i
sobe in udi po ebno s ežno osebje. Vods o disloci anega oddelka je začasno p e-
zela F anica V hunc, ki je p os o e u edila spalnici, učilnico in bi alnico. Začela je
opismenje a i slepe no ince in kasneje oslepele po ojnih poškodbah. Skupaj z njo
s a Za odu za gluhe in naglušne na oddelku za slepe začela dela i udi uči eljica in
ka ehe , ki se nis a mogla ni i Koče je.81
Ke so bili osk bo anci in učenci ekon alescen i in so še po ebo ali zd a niško
nego, so jih dopoldanskih u ah odili na zd a ljenje bolnišnico. Popoldne so jim
b ali, sak dan so eno u o adili b anje in pisanje B aillo i pisa i. Poslušali so udi
adio in ob p ime nem emenu hodili na sp ehode po mes ni okolici ali pa p eži ljali
čas na za odskem u.82
Jeseni 1944, 4. no emb a, je Pok ajinski za od za slepe o oke nep ičako ano
doži el d a le alska napada na odnoos obodilne ojske na Koče je.83 V zapisniku
po očila o s anju za oda za slepe o oke lahko be emo:
78 Ibid.
79 SI AS 1460, . e. 63, a. e. 170a, Po očilo o s anju Pok ajinskega za oda za slepe o oke.
80 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6, Kon e enčni zapisniki od 4. 6. 1943 do 23. 5. 1947, Zapisnik 28. 4. 1944.
81 SI AS 1460, . e. 63, a. e. 170a, Pogodba z Za odom za gluhe in naglušne Ljubljana.
82 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6, Kon e enčni zapisniki od 4. 6. 1943 do 23. 5. 1947, Zapisnik 31. 8. 1944.
83 SI AS 1460, . e. 63, a. e. 170a, Po očilo o s anju Pok ajinskega za oda za slepe o oke.
48 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Ko je p a ne a nos minila, smo se z gojenci hi o podali iz mes a p eko Moka in se
za ekli podzemno jamo Me eschloch. Po e ji u i smo se nili nazaj upanju, da se ni
eč eba ba i le al. Toda, komaj smo dob o p išli za od, so se le ala poja ila še enk a
in je sledil še hujši le alski napad na mes o. Ob obeh napadih smo se za ekli pisa no, ki
je bila le za silo podp a. Ke za od ni imel a nega zaklonišča, smo gojence akoj, ko je
bilo mogoče, e akui ali bližnjo as Maho nik. Toda udi u so se le ala ne a no spuščala
in s eljala z mi aljezi, za o smo z gojenci ečino dne a p eži eli neki podzemni jami
soseščini. P eds a niki k aje nih oblas i so nam omogočili seli e gojence Ljubljano in
30. no emb a smo jih p ipeljali Ljubljano s o o nim a omobilom ojaške a okolone
nemških obo oženih sil. S seboj smo lahko zeli samo osebno p ljago. Ob pozni eče ni
u i smo po kali na a a Gluhonemnice in bili nad se ljubezni o sp eje i, ka je bila p ed-
sem zasluga Mi ka D emlja. 20 ljudi sp eje i pod s eho in k mizi eh ežkih časih je es
plemeni o dejanje.84
Kasneje so, kada je bilo mogoče, počasi selili za odski in en a , koliko ga niso
uničili ali od ujili. Od ujenega je bilo udi eliko osebnega ime ja gojence in za od-
skih dela ce , ki ga ob hi i e akuaciji Ljubljano niso mogli p ines i s seboj.85 Pouk
se je Za odu za gluhe in naglušne šil osno ni in gospodinjski šoli e ple a ski
dela nici.86
Ke od asli niso hodili k pouku skupaj z osno nošolskimi o oki, so po ebnih u
pisanja in b anja B aillo e pisa e bili deležni p i F anici V hunc. P eos ale pisa e za
slepe so pouče ale d uge uči eljice. Za od asle je bil o ganizi an izob aže alni ečaj,
ki se je šil času, ko niso bili dela nici. V hunc je po edala, da je Ma ijanišču
deponi ana knjižnica za od asle slepe, las Doma slepih, ki so si jih po em izposodili.87
V le alskih napadih 20. ap ila 1945 je bil Pok ajinski za od za slepe o oke
Koče ju popolnoma po ušen.88 Po os obodi i 22. maja 1945 so zno a p ičeli edni
pouk, nekaj časa je a še po ekal na Za odu za gluhe in naglušne. Za no Za od za slepo
in slabo idno mladino je bil določen no edamski in e na na Mi ju.89
F anica V hunc je po os obodi i do upokoji e 1. eb ua ja 1946 pono no p e-
zela naloge, ki jih je imela p ed d ugo s e o no ojno.90 Junija 1945 je p edlagala, da
bi za od poglobil sodelo anje z očesnim oddelkom in bi jih zd a niki seznanili z imeni
in poda ki slepih o ok in mladine, ki se zd a ijo p i njih in bi p išli poš e za sp ejem
Za od za slepo in slabo idno mladino.91
84 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6 Kon e enčni zapisniki od 4. 6. 1943 do 23. 5. 1947, Zapisnik 13. 1. 1945.
85 SI AS 1460, . e. 18, a. e. 75, P ija a ojne škode.
86 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6, Kon e enčni zapisniki od 4. 6. 1943 do 23. 5. 1947, Zapisnik 30. 4. 1945.
87 Ibid.
88 Ibid.
89 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6 Kon e enčni zapisniki od 4. 6. 1943 do 23. 5. 1947, Zapisnik 3. 9. 1945.
90 SI AS 231, . e. 80, V hunc F anja.
91 SI AS 1460, . e. 1, a. e. 1–6, Kon e enčni zapisniki od 4. 6. 1943 do 23. 5. 1947, Zapisnik 1. 6. 1945.
49
U ška Lah: »Za oda, ki ako lepo deluje na kul u nem pod očju, ne bomo ukinili!« ...
Zaključek
Vsak na od je ponosen na s oje pioni je, zače nike neke deja nos i, na pod očju
šols a se po njih imenujejo celo šole in za odi, pos a ljajo se jim spomeniki. Če se
os edo očim le na za ode za slepe in slabo idne naši bližini, lahko izpos a im d a
aka p ime a – Škola za učenike oš ećenog ida Veljko Ramadano ić Zemunu in Cen a
za odgoj i ob azo anje »Vinko Bek« Zag ebu. P i nas na akul e i in Cen u IRIS š u-
den e in učence seznanjajo z ži ljenjem in delom Louisa B ailla, ka je sice poh alno,
a se zdi, da smo pozabili na F anico V hunc, ki je o ala ledino slo enskem i lopeda-
goškem p os o u in s s ojim delom pomembno zaznamo ala ži ljenja posamezniko
in zgodo ino izob aže anja slepih in slabo idnih Slo eniji.
Omenjena je seh jubilejnih zbo nikih, ko so Raskidamo oko e ame, S e loba
izpod i a emo, Po k s e lobi in d ugi, enda na sla nos nih p i edi ah Cen a IRIS
nikoli niso go o ili o njej, hk a i pa nikda niso pozabili omeni i Josipa Kobala, ki je
bil odja šole le eno šolsko le o.
Ko sem neka e e, ki so bili udeleženi p i p ip a i s ole nice Cen a IRIS, p a-
šala, zakaj je bila zamolčana, so imeli en sam odgo o – spo usmiljenk z Josipom
Kobalom –, oči ali so ji udi njeno e nos . Za o s a me njeno ži ljenje in delo p ičela
zanima i in začela sem azisko a i. Ugo o ila sem, da je bila ko uči eljica slepih in
slabo idnih z njimi po ezana od le a 1914 do s oje upokoji e le a 1946. Njeno
delo anje je bilo še zlas i pomembno p elomnih časih p e s e o ne ojne, ko so
se slepi Slo enci izob aže ali G adcu, po p i s e o ni ojni ob p ihodu slepih
iz A s ije Ljubljano in ob us ano i i Za oda za slepce Ljubljani, med p eseli-
ijo Koče je in med d ugo s e o no ojno, ko so se slepi pono no nili nazaj
Ljubljano. Iz seh dos opnih dokumen o je az idno, da času, ko je za od odil
Josip Kobal, ni bila eč kong egaciji usmiljenk, ampak je bila zaposlena Šoli in
domu slepih Zemunu S biji, za o ni mogla bi i nepos ednem spo u z njim.
Njene zasluge na pod očju izob aže anja slepih in slabo idnih so eč ko az idne,
a naj za zaključek še enk a pouda im i: pos a ila je emelje Cen u IRIS in knjižnici
za slepe, hk a i pa je s s ojim delom posk bela, da je za od obs al na slo enskih leh.
Vi i in li e a u a
A hi ski i i
• NŠAL – Nadško ijski a hi Ljubljana:
– NŠAL K anjska Go a 00951, K s na knjiga / Tau buch 1. janua 1847 – 31. decembe 1885.
Ma icula Online. P idobljeno 8. 12. 2024. h ps://da a.ma icula-online.eu/sl/slo enia/ljubljana/.
• SI AS – A hi Republike Slo enije:
– SI AS 64 – PUS Oddelek za socialno poli iko.
– SI AS 231 – Minis s o za p os e o Ljudske epublike Slo enije (1900–1959).
– SI AS 1460 – Za od za slepo in slabo idno mladino Ljubljana 1919–1984.
50 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
• SI ZAL LJU – Zgodo inski a hi Ljubljana:
– SI ZAL LJU 198 – Uči eljišče Ljubljana, 1870–1973.
– SI ZAL LJU 238 – Lich en u no za od, Ljubljana, 1878–1947.
Časopisni i i
• Slo enec 1917, 1918.
• Slo enski na od 1921.
Li e a u a
• Bizan , I an in Mimi B eznik. »Z eza slepih Slo enije.« V: S e loba izpod i a emo. Zbo nik slepih
Slo enije. Ljubljana:Republiški odbo Z eze slepih Slo enije, 1969.
• Dobaja, Dunja. Gluhi in s e : med od injenos jo in ključenos jo. Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgo-
do ino, 2024.
• Golob, Ma ija. Po k s e lobi – Za od za slepo in slabo idno mladino, 1919–1998. 80 le šolanja slepih
in slabo idnih Slo eniji. Ljubljana: Za od za slepo in slabo idno mladino, 1999.
• Kobal, Josip. »Raz oj in s anje sleps a K alje ini SHS.« Popo nik, ap il 1923, 81. Digi alna
knjižnica Slo enije. P idobljeno 30. 11. 2024. h ps://www.dlib.si/s eam/URN:NBN:SI:doc-
-TKF7PHAG/d7b4185c-35be-4580-bd85-d6dceecde9 d/PDF.
• Medle, F anc. »Zanimi o in ganlji o.« Dolenjske no ice, 29. 11. 1917, š . 36, 143. Digi alna
knjižnica Slo enije. P idobljeno 1. 12. 2024. h ps://www.dlib.si/s eam/URN:NBN:SI:doc-
ZN8PCF4A/088844da-4852-47dd-b119-88 b00d44078/PDF.
• Okoliš, S ane. Zgodo ina šols a na Slo enskem. Ljubljana: Slo enski šolski muzej, 2008.
• Poho ec, Elizabe a. Jezus je moj. Zgo nja Velka: Župnija Ma ija Snežna, 2007.
• Popo nik, Kaje an. »Obisk p i slo enskih slepcih G adcu.« Bogoljub, 1916, š . 12, 362. Digi alna
knjižnica Slo enije. P idobljeno 15. 12. 2024. h ps://www.dlib.si/s eam/URN:NBN:SI:doc-
-TKF7PHAG/d7b4185c-35be-4580-bd85-d6dceecde9 d/PDF.
• Maslić, Fe dinand J. »Raz oj škols a za slepe u NR Slo eniji.« V: Redakcioni odbo , u . Raski-
damo oko e ame --- : zbo nik ado a u čas kong esa / II. kong es slepih Jugosla ije, Beog ad, 1952.
Beog ad: Cen alni odbo Ud uženja slepih Jugosla ije, 1952.
• Se še, Aleksand a. »Sk b za slepe slo enski zgodo ini e loga Minke Skabe ne p i o ganizaciji
izob aže anja slepih in slabo idnih.« V: Pe a Tes en in Saša Poljak Is enič, u . Minka Skabe ne –
(1882-1965) – pobudnica in us ano i eljica p e slo enske knjižnice za slepe, 31–43. Ljubljana: Z eza
d uš e slepih in slabo idnih Slo enije, 2018.
• Skabe ne, Minka. »F anica V hunc – p a slo enačka uči eljica slepih.« V: Redakcioni odbo , u .
Raskidamo oko e ame --- : zbo nik ado a u čas kong esa / II. kong es slepih Jugosla ije, Beog ad,
1952. Beog ad: Cen alni odbo Ud uženja slepih Jugosla ije, 1952.
• Skabe ne, Minka. »P i slo enski za od za slepe.« V: S e loba izpod i a emo. Zbo nik slepih Slo e-
nije. Ljubljana:Republiški odbo Z eze slepih Slo enije, 1969.
• Skabe ne, Minka. »Sk bs o za slo enske slepe bi ši A s iji se do le a 1918.« V: S e loba izpo-
d i a emo. Zbo nik slepih Slo enije, 9–11. Ljubljana:Republiški odbo Z eze slepih Slo enije, 1969.
• Šo n, Mojca. »Za od za slepe o oke in mladino Koče ju.« K onika 57 (2009): 265–74. Digi-
alna knjižnica Slo enije. P idobljeno 15. 1. 2025. h ps://www.dlib.si/s eam/URN:NBN:SI:doc-
-682NXCI2/328d1478-0903-4eb6-ba 3-e8 46 1b7ab6/PDF.
• Tonko ić, F anjo. »Obuča anje slijepih gusla a u XVIII s oljeću.« V: Redakcioni odbo , u . Raski-
damo oko e ame --- : zbo nik ado a u čas kong esa / II. kong es slepih Jugosla ije, Beog ad, 1952.
Beog ad: Cen alni odbo Ud uženja slepih Jugosla ije, 1952.
• Velemi . »Naši slepci,« Slo enec, 9. 8. 1917, 1.
51
U ška Lah: »Za oda, ki ako lepo deluje na kul u nem pod očju, ne bomo ukinili!« ...
• Velemi . »Za naše slepe ojake.« Slo enski na od, 1. 8. 1917, š . 174, 3. Digi alna knji-
žnica Slo enije. P idobljeno 15. 12. 2024. h ps://www.dlib.si/s eam/URN:NBN:SI:doc-
AHJ7TUWS/7 c76840-71dd-4e59-a28b-c d7e0b97c36/PDF.
Osebni a hi a o ice
• Ses a G ego c, Da o ina. Osebna ko espondenca, 2019.
Sple ni i i
• Ma ijin dom – koce je.si. P idobljeno 8. 12. 2024. h ps://www.koce je.si/obja a/195360.
• Вељко Рамадановић – Википедија.. P idobljeno 10. 1. 2025. h ps://s .wikipedia.o g/wiki/Вељко_
Рамадановић.
• Zakon o usme janju o ok s posebnimi po ebami ZUOPP. P idobljeno 5. 2. 2025. h ps://pis s.si/
p egledP edpisa?id=ZAKO2062.
U ška Lah
“WE WILL NOT CLOSE DOWN AN INSTITUTION WITH
SUCH REMARKABLE CULTURAL ACCOMPLISHMENTS!”
EDUCATION OF THE BLIND AND PARTIALLY SIGHTED
IN GRAZ, KOČEVJE, AND LJUBLJANA BETWEEN
1914 AND 1945
SUMMARY
The con ibu ion p esen s he li e and wo k o he eache o he blind and pa ially
sigh ed, yphlo-pedagogue F anica V hunc, wi h he eligious name Sis e Kla a, un il
she le he Company o he Daugh e s o Cha i y o Sain Vincen de Paul. I also
explo es he li e o he Ins i u e o he Blind du ing he a ious pe iods om he end
o Wo ld Wa I o he end o Wo ld Wa II.
The ac ha he Ins i u e o he Blind was able o su i e and ope a e in such
di icul ci cums ances was, o cou se, no only due o he e o s o F anica V hunc
bu also o many o he colleagues. As ea ly as du ing Wo ld Wa I, she was he i s
pe son who wan ed o ensu e social secu i y o he blind a he Odilien-Ins i u in
G az, whe e she augh blind Slo enians. She also laid he ounda ions o a lib a y o
he blind and pa ially sigh ed.
When she a i ed in Slo enia wi h he blind a e Wo ld Wa I, she con ibu ed
o he es ablishmen o he Ins i u e o he Blind. A e Wo ld Wa I, she con inued
eaching he blind and pa ially sigh ed, i s in Ljubljana un il 1921 and hen, o a
52 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
yea , a he School and Home o he Blind in Zemun, Se bia. A e he eloca ion
o he Ins i u e o he Blind om Ljubljana o Koče je in 1922, she had o e u n
o Slo enia and con inue he pedagogical wo k wi h he blind and pa ially sigh ed
in Koče je. She augh i s g ade s and helped hose who became blind du ing he
wo wo ld wa s o acqui e B aille li e acy skills. She also supe ised he wo k a he
Ins i u e’s home. Th oughou he ime in Koče je and Ljubljana, she was he commis-
sione o music and heal h. F anica V hunc adap ed he i s elemen a y-le el eade
in o B aille. She also led a e y success ul choi . When he s a e wan ed o close he
Ins i u e and mo e i s Slo enian blind pupils o Zemun, a membe o he Minis y o
Social Policy om Belg ade p e en ed his om happening p ecisely because o his
choi ’s excellen singing pe o mance. One o F anica V hunc’s achie emen s was o
ensu e sys ema ic eye examina ions o he pupils. The o ganisa ion o isi s o pupils’
homes and he e o s o p o ide sui able ex books o he isually impai ed ep e-
sen ed he beginnings o a mobile ou each se ice, which became s a u o y a ew
decades la e .
Du ing Wo ld Wa II, in 1944, a he eques o he adminis a ion o he
P o incial Ins i u e o Blind Child en and he au ho i ies, F anica V hunc o gan-
ised a de ached depa men a he Ins i u e o he Dea and Ha d o Hea ing, whe e
she augh people who had los hei sigh due o wa inju ies. All he blind pupils
and eache s om Koče je mo ed o Ljubljana in No embe o ha yea o secu i y
easons, as Koče je was unde cons an bomba dmen . As he P o incial Ins i u e
o Blind Child en was comple ely des oyed in Ap il 1945, he blind we e gi en a
new ins i u e in Ljubljana a e he libe a ion. F ancia V hunc e i ed on 1 Feb ua y
1946 a e 43 yea s o se ice.
53
Ma ko Bulje ac: Sus a sk bi za djecu i mlade s in alidi e om u H a skoj između 2 s je ska a a
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.1.03
*
Iz . p o . d ., P a ni akul e S eučiliš a u Zag ebu, T g Republike H a ske 14, Zag eb, H a ska,
ma ko.bulje ac@p a o.unizg.h ; ORCID: 0000-0001-7128-7860
** Članak se emelji na izlaganju p eds a ljenom na p oj međuna odnoj kon e enciji p ojek a J6-50189 Sus a i sk bi
i ob azo anja za djecu s senzo nim oš ećenjima u p oj i d ugoj jugosla enskoj d ža i, koji je inanci an od s ane Ja ne
agencija za znans ena is aži anja i ino acije Republike Slo enije (ARIS).
Ma ko Bulje ac*
Sus a sk bi za djecu i mlade
s in alidi e om u H a skoj
između 2 s je ska a a**
SAŽETAK
Cilj o og ada je, emeljem analize a hi ske g ađe i li e a u e, p ikaza i sus a sk bi
za djecu i mlade s in alidi e om u H a skoj između 2 s je ska a a. Nakon p ikaza i ana-
lize d uš enog, p a nog i o ganizacijskog kon eks a p užanja sk bi za djecu i mlade s
in alidi e om između 1919. i 1939. godine, slijedi p ikaz sk bi u us ano ama za djecu i
mlade s oš ećenjima ida, oš ećenjima sluha, duše nim sme anja i in elek ualnim eškoćama.
P ikazani su i socijalni s a us djece i mladih s in alidi e om, koji su bili ko isnici sus a a
o malne pod ške e od ednice i obilježja sus a a sk bi. Za zaključi i je da je ećina djece
i mladih s in alidi e om, koji su bili ko isnici us ano a za smješ aj e odgoj i ob azo anje,
ži jela u u je ima si omaš a i da im obi elji nisu mogle p uži i adek a nu sk b. Takođe se
može zaključi i da je ins i ucionalni smješ aj za djecu i mlade s in alidi e om bio o ganizi-
an p ema adašnjim su emenim p a ilima zd a s ene i odgojno-ob azo ne sk bi, ali da
je ezul i ao njiho om seg egacijom iz d uš a.
Ključne iječi: djeca i mladi s in alidi e om, H a ska, pe iod između d a s je ska a a,
sk b za osobe s in alidi e om, ins i ucionalizacija
54 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
ABSTRACT
CARE SYSTEM FOR CHILDREN AND YOUNG PEOPLE WITH DISABILITIES
IN CROATIA BETWEEN THE 2 WORLD WARS
Based on a chi al sou ces and li e a u e, his pape aims o p esen he o mal suppo
sys em o child en and you h wi h disabili ies in C oa ia be ween he wo wo ld wa s. A e
ou lining and analysing he social, legal, and o ganisa ional con ex o p o iding o mal
suppo o child en and young people wi h disabili ies be ween 1919 and 1939, i explo es
he ins i u ional ca e o child en and you h wi h isual impai men s, hea ing impai men s,
men al heal h p oblems, and in ellec ual disabili ies. The pape also p esen s he social s a us
and accommoda ion o child en and you h wi h disabili ies who made use o he o mal sup-
po sys em and analyses he sys em’s elemen s and cha ac e is ics. I is possible o conclude
ha mos o he child en and you h wi h disabili ies who we e use s o ins i u ions li ed in
po e y and ha hei amilies could no adequa ely ca e o hem. I is also e iden ha he
ins i u ional accommoda ion o child en and you h wi h disabili ies was o ganised acco d-
ing o he con empo aneous heal hca e and educa ion ules. Howe e , his kind o o mal
suppo esul ed in he social seg ega ion o child en and you h wi h disabili ies.
Keywo ds: child en and you h wi h disabili ies, C oa ia, he in e wa pe iod, ca e o
people wi h disabili ies, ins i u ionalisa ion
U od
Djeca i mladi s in alidi e om su od poče aka pos ojanja sus a a o malne pod -
ške njego i mnogob ojni ko isnici. Iako se danas ko is e e mini djeca s eškoćama
u az oju i mladi s in alidi e om, u o om adu ko is i će se sin agma djeca i mladi
s in alidi e om je adek a nije opisuje emensko azdoblje i odnosi se na ela i no
ajnije oš ećenje kod djece i mladih, kojima je zbog u đenog in alidi e a bila
p užana o malna pod ška. Fo malni sus a pod ške čine us ano e, o ganizacije i
osobe plaćene za s oj ad s djecom i mladima s in alidi e om. Do s edine 20. s o-
ljeća, sus a o malne pod ške za osobe s in alidi e om emeljio se na medicinskom
modelu in alidi e a, dakle, liječenju, sk bi o i seg egaciji osoba s in alidi e om.
In alidi e se sma ao posljedicom oš ećenja zbog ozljede ili boles i i bio je po ezan
s indi idualnom pa ologijom ili abno malnošću, u emeljenima na dijagnos ičkim
k i e ijima s učnjaka, a poimao se s anjem, emeljem kojeg se osigu a ao odgo a a-
jući e man.1 Socijalna sk b još nije pos ojala kao od ojeni sus a u H a skoj pa je
sk b bila osigu ana u sus a u zd a s a i k oz ud uge za od asle osobe s in alidi e om
1 Zd a ka Leu a i Ma ko Bulje ac, Osobe s in alidi e om u d uš u (Zag eb: Biblio eka socijalnog ada, 2020), 35.
55
Ma ko Bulje ac: Sus a sk bi za djecu i mlade s in alidi e om u H a skoj između 2 s je ska a a
(np . D uš o S . Vida za podupi anje slijepaca ili Zaklada Edmunda Kolma a za
podupi anje slijepaca).2
U undusu H a skog d ža nog a hi a i D ža nog a hi a u Zag ebu saču ana je
sk omna a hi ska g ađa o sk bi za djecu i mlade s in alidi e om između d a s je ska
a a u H a skoj. Većina dos upnih spisa je nepo puna. U ećini slučaje a čine je ačuni
ili omo i spisa koji u sebi ne sad že dokumen aciju. Obja ljenih ado a o o oj ema ici
još je i manje. S oga je cilj o og ada analizi a i spoznaje ezane uz sus a sk bi, koji
je bio dos upan djeci i mladima s in alidi e om u H a skoj između d a s je ska ada
od 1919. do 1939. godine. H a ska je ada bila dijelom D ža e Slo enaca, H a a i
S ba pa K alje ine S ba, H a a i Slo enaca e naposlje ku K alje ine Jugosla ije. U
analizu su uključene samo spoznaje ezane uz djecu s eškoćama u az oju (djecu do
18. godine ži o a) i mlade s in alidi e om (osobe od 18. do 29. godine ži o a). Većina
dos upne dokumen acije odnosi se na us ano e koje su djelo ale na pod učju g ada
Zag eba je d uge nisu pos ojale. Budući da je iječ o po ijesnom p egledu sus a a
sk bi, u o om adu ko is i će se nazi lje iz dokumen acije koje danas nije d uš eno
p ih a lji o, ali p uža u id u s učno i d uš eno poimanje djece i mladih s in alidi e-
om u na edenom po ijesnom azdoblju.
D uš eni, p a ni i o ganizacijski kon eks p užanja
sk bi za djecu i mlade s in alidi e om
Za azumije anje sus a a sk bi za djecu i mlade s in alidi e om između d a s je -
ska a a po ebno je is aknu i neke činjenice koje ukazuju na kon eks p užanja sk bi.
U H a skoj je 1918. godine bilo 11,2 % g adskog s ano niš a i 7 % adniš a, da bi
poče kom 30-ih godina 20. s oljeća bilo 70 % poljop i ednog s ano niš a, a pe ina
s ano nika ži jela je u g ado ima.3 Po za še ku II. s je skog a a, 2/3 s ano niš a u
H a skoj bilo je poljop i edno4 e je, kao i anije, ži jelo u iznimno eškim ekonom-
ski i socijalnim u je ima, obilježenim ob ađi anjem si nih i aspa celi anih posjeda
e nadniča s om.5 Većina ko isnika sus a a sk bi za djecu i mlade s in alidi e om
po jecala je iz si omašnih i seljačkih obi elji. D uš ena pomoć bila je namijenjena za
si omašne,6 a sk b za djecu i mlade s in alidi e om osigu a ala se u sus a u zd a s a.
S oga se pos a lja pi anje kak o je bilo adminis a i no u eđenje zd a s ene sk bi u
om azdoblju. Osni anjem D ža e Slo enaca, H a a i S ba 1918. godine, ho no
ijelo up a e zd a s a za pod učje H a ske i Sla onije bio je Odjel za zd a s o,
2 HR-HDA-141.
3 Vlado Puljiz, »Socijalna poli ika i socijalne djela nos i u H a skoj u azdoblju 1900.-1960. godine,« Lje opis soci-
jalnog ada 13, b . 1 (2006): 8, h ps://h cak.s ce.h /7590.
4 Josip De ilippis, »H a ska u u alnom p os o u Eu ope,« Sociologija i p os o : časopis za is aži anje p os o noga i
sociokul u nog az oja 43, b . 4 170 (2005): 829, h ps://h cak.s ce.h / ile/53179.
5 Puljiz, »Socijalna poli ika,« 8.
6 Zo an Šuću , »Raz oj socijalne pomoći i socijalne sk bi u H a skoj nakon D ugoga s je skog a a,« Re ija za
socijalnu poli iku 10, b . 1 (2003): 1, h ps://doi.o g/10.3935/ sp. 10i1.137.
62 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
liječnika e 152 d ugog osoblja, od čega 30 milos dnih ses a a,75 dok 1933. godine njih
300, od čega 11 liječnika i 37 milos dnih ses a a.76 U Za od su 1933. godine kon inu-
i ano dolazili župnik, imam, abin i pa oh, djelo ao je i dušob ižnik,77 a pok enu o je
i iz anbolničko liječenje, u obliku psihija o a jednog obilaska kući o puš enih paci-
jena a.78 Pacijen i su najčešće umi ali od TBC-a, pneumonije i s čanih boles i79 e je
1918. godine godišnji mo ali e bio 24 % (1919. godine 29 %) i p eminulo je 296
pacijena a, od kojih 122 od ube kuloze i 57 od ma azma.80
Sk b o djeci i mladima s in elek ualnim eškoćama
Najmanje poda aka pos oji o us ano ama za djecu i mlade s in elek ualnim
eškoćama je ih je ećina ži jela s las i im obi eljima.81 Iz a hi ske g ađe uočlji o je
da je dio mladih s in elek ualnim eškoćama os a io pa ne ske i odi eljske uloge, a
dje ojke su čes o adile kao služinčad (pos oje podaci o dje ojkama i ženama s in e-
lek ualnim eškoćama koje su pohađale Dom dje ojaka, kako bi pos ale služinčad ili
kućne pomoćnice). Specijalna odjeljenja za ob azo anje učenika s in elek ualnim
eškoćama u nekim osno nim školama osni aju se 1931. godine u Zag ebu, a po om
i u Va aždinu, Kas u, Gospiću i Osijeku.82 Godine 1939. Odjel za socijalnu poli iku
banske las i Bano ine H a ske osni a Za od za odgoj duše no zaos ale djece,83 dok
je s učni nadzo nad s om djecom s in elek ualnim eškoćama na p os o u Bano ine
H a ske bio po je en S anici za psihohigijenu u ok i u Zakladne bolnice u Zag ebu.84
K ajem s udenog 1918. godine, u K alje skoj zemaljskoj ja noj bolnici u Pak acu bilo
je smješ eno (»liječeno«) 7 imbecila (osoba s umje enim in elek ualnim eškoćama) i
5 idio a (osoba s ežim i eškim in elek ualnim eškoćama).85 Ra na eljs o K alje ske
zemaljske ja ne bolnice u Pak acu ažilo je doz olu ajne opsk bnine za dio paci-
jena a p oglašenih »neizlječi im umobolnicima« (u mjesecu s ibnju 1917. godine
ako je klasi ici ano 10 osoba),86 a na opise pacijena a ukazuje sljedeći opis: »pje a,
75 HR-HDA-83, k.75.
76 He ceg, »Za od za umobolne S enje ec,« 18.
77 Ibid., 27.
78 Nike ić, »Leka ski ad,« 88.
79 Simeun Maksimo , »Soma ska obolenja duše no bolesnih u S enje cu,« u: Boško Nike ić i S anisla Župić,
u ., S enje ec d ža na bolnica za duše ne boles i 1879. - 1933.: Spomenica po odom pe decenika ada (Zag eb:
D uš o za socijalnu pomoć duše nim bolesnicima u S enje cu, 1933), 143, h ps://lib a y. oi.h /dbook/index.
php?B=1&i em=X00426.
80 HR-HDA-83, k. 75, Iz ješće a na elja zemaljskog za oda za umobolne u S enje cu za godinu 1918.- 31. sijećnja
1919. d . I o Ži o ić a na elj i gla ni liječnik.
81 Bulje ac, »Ins i ucionalizacija osoba,« 264.
82 Zo a Bibe , Sulejman Mašo ić i B anka Vampo ac, D uš ena b iga za men alno e a di ane osobe u SR H a skoj
(Zag eb: Sa ez d uš a a za pomoć men alno e a di anim osobama u SR H a skoj, 1975), 38.
83 Bulje ac, »Ins i ucionalizacija osoba,« 264.
84 Vla ka Dugački i K ešimi Regan, »Po ijes zd a s ene sk bi i az oja zd a s enih us ano a na h a skom
p os o u,« S udia lexicog aphica: časopis za leksikog a iju i enciklopedis iku 13, b . 25 (2019): 38, h ps://doi.
o g/10.33604/sl.13.25.2.
85 HR-HDA-83, k. 5.
86 HR-HDA-83, k. 38.
63
Ma ko Bulje ac: Sus a sk bi za djecu i mlade s in alidi e om u H a skoj između 2 s je ska a a
buči, azda le i amo amo po azdjelu, p kosna, s adlji a, neposlušna, ne spa a bez
lijeko a«.87 P imje ice, 1918. godine u Za odu za umobolne S enje ec je od uku-
pno 1021 pacijen a bilo »19 imbecila«,88 godišnje je p osječno bilo hospi alizi ano
od 20 do 30 slaboumnih pacijena a (»oligo eni«), od kojih je 1931. godine bilo
63 neoženjenih i 7 oženjenih muška aca e 1 udana i 40 neudanih žena.89 Službene
bolničke s a is ike iz 1940. godina o b oju djece i mladih s in elek ualnim eškoćama
(»duše no zaos ala djeca«), u kojima su dijeljeni na »imbecile, duše no zaos ale i
debile«, pos oje za Čazmu, Čako ec, Dugo Selo, Kos ajnicu, K k, No u G adišku,
Osijek, Sisak, Sla onski B od i Vuko a .90
Po za še ku D ugog s je skog a a dolazi do osni anja no ih us ano a za djecu i
mlade s in alidi e om. Temeljem Regis a 1961. Na odne Republike H a ske, osno-
ani su e su djelo ali Za od za p o esionalnu ehabili aciju izički in alidne omladine
Zag eb Dub a a, Za od za slijepe, Za od za odgoj gluhe djece I. i II., Za od za duše no
zaos alu djecu Zag eb, Za od za gluhe učenike u p i edi Rijeka, Za od za ehabili a-
ciju slijepih Osijek, Za od za slijepe sa školom učenika u p i edi Zag eb, Specijalni
za od za učenike u p i edi Lug, Za od za odgoj gluhe djece Spli , Opo a iliš e za
djecu in alide K alje ica, Za od s pomoćnom školom Velika Go ica, Specijalni za od
Zajezda, Dom gluhih Spli , Za od s pomoćnom školom IKA, Za od za djecu in a-
lide K alje ica, Za od za ehabili aciju djece i omladine s ka ak e is ičnim sme njama
Pe ja ica Zag eb e Za od za duše no zaos alu djecu i omladinu S ančić.91 U na ede-
nim us ano ama nas a ljeno je kon inui ano p užanje ins i ucionalne sk bi za djecu
i mlade s in alidi e om.
Zaključak
Sk b za djecu i mlade s in alidi e om se između d a s je ska a a u H a skoj p o-
odila k oz za odski, ins i ucionalni smješ aj, ponaj iše na pod učju g ada Zag eba.
Sus a sk bi za djecu i mlade s oš ećenjima ida, sluha i in elek ualnim eškoćama
emeljio se na specijalnom odgoju i ob azo anju, dok za djecu i mlade s duše nim
sme njama i in elek ualnim eškoćama na dugo ajnom »liječenju«. Djeca i mladi
s duše nim i in elek ualnim eškoćama najčešće su smješ eni zajedno s od aslim
osobama s is im in alidi e om. Sk b se osigu a ala u bolničkim za odima i poseb-
nim odgojno-ob azo nim us ano ama. Na edeno ukazuje na medicinski model,
bio-psiho-socijalni model i model de ici a kao dominan ne modele u sk bi za djecu i
mlade s in alidi e om,92 koji su sma ani pojedincima s neželjenim obilježjima ili pona-
87 HR-HDA-83, k. 47.
88 HR-HDA-83, k. 75, Ra na eljs o k alje skog zemaljskog za oda za umobolne S enje ec b oj 312 1919, Godišnje
zd a s eno izješće 1918.
89 Kuljženko, »Bolnica S enje ec,« 59.
90 HR-HDA-226.1, k.15, Minis a s o zd a s a i ud užbe Neza isne D ža e H a ske. Gla no a na eljs o za ud už-
bu i d uš enu sk b 1941.–1945.
91 HR-HDA-1648, knjiga 29.
92 Leu a i Bulje ac, Osobe s in alidi e om u d uš u, 35–38.
64 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
šanjima koja su ebala bi i liječena, a oni samim ime isključeni iz d uš a.93 Većina
djece i mladih s in alidi e om bili su seoskog pod ije la, njiho e obi elji ži jele su u
si omaš u, a u Za ode su smješ eni kada je p ocijenjeno da im obi elji iše ne mogu
p uža i adek a nu sk b i s ciljem p e encije no ih socijalnih p oblema (np . p osjače-
nje). Na edeno se može po eza i s k i ičkom eo ijom in alidi e a, koja in alidi e u
p is upa kao kul u nom, poli ičkom i socijalnom enomenu adije nego indi idualnoj,
medicinskoj činjenici ezanoj uz sposobnos i pojedinca,94 a na o ukazuju i ko iš eno
nazi lje za o u skupinu osoba e opisani azlozi osigu anja smješ aja za njih. Većina je
bila na išegodišnjem, ajnom smješ aju ili liječenju u Za odima i sk b su im p užali
malob ojno medicinsko osoblje i nas a nici, š o se pak može po eza i sa socijalnim
modelom in alidi e a, p ema kojem je in alidi e p oduk d uš a koje je p ens eno
namijenjeno i o ganizi ano za osobe bez in alidi e a.95 Ži o u Za odima obilježen
je p ekapaci i anošću ko isnika e sk omnim u je ima ži o a, iako je za od eđen dio
ko isnika o aka smješ aj značio unap jeđenje k ali e e ži o a. U sus a u sk bi p i-
mjenji ane su de aljne me ode p ocjene i p aćenja ko isnika, a ođena je i s a is ika o
njima. Sk b se emeljila na adašnjim su emenim zd a s enim i odgojno-ob azo -
nim p incipima e je bila o ijen i ana na liječenje, ehabili aciju i odgoj i ob azo anje
djece i mladih s in alidi e om. Temelji p užanja sk bi bili su in alidi e i nepo oljan
socijalni s a us djece i mladih s in alidi e om, š o se može po eza i s is aži anjima o
in alidi e u, koja naglaša aju da in alidi e nije isključi o medicinsko i unkcionalno
s anje, eć poli ički i kul u ni iden i e , koji je ezul a međuodnosa izičkih, kul u nih
i poli ičkih ok uženja.96 Una oč neospo noj činjenici da je nekima od ko isnika una-
p ijeđena k ali e a ži o a, na samom k aju po ebno je naglasi i da je sus a sk bi za
djecu i mlade s in alidi e om u H a skoj između d a s je ska a a ezul i ao njiho om
socijalnom isključenošću iz s akodne nog ži o a zajednice ijekom njiho a dugo aj-
nog smješ aja u za odima.
93 Da id P ei e , »The concep ualiza ion o disabili y,« u: Sha on N. Ba na i Ba ba a M. Al man, u ., Explo ing
Theo ies and Expanding Me hodologies: Whe e We A e and Whe e We Need o Go (Resea ch in Social Science and
Disabili y, Vol. 2) (Leeds: Eme ald G oup Publishing Limi ed, Leeds, 2001), 29–52, h ps://doi.o g/10.1016/
S1479-3547(01)80019-1.
94 C i ical Disabili y Theo y (S an o d Encyclopedia o Philosophy), posjećeno 30. 1. 2025, h ps://pla o.s an o d.edu/
en ies/disabili y-c i ical/.
95 Social/Independen Li ing Model - Disabili y Theo y - LibGuides a Uni e si y o Illinois a U bana-Champaign, posje-
ćeno 30. 1. 2025, h ps://guides.lib a y.illinois.edu/c.php?g=549817&p=3774566.
96 Wha is Disabili y S udies? – UMInDS 2 New, posjećeno 29. 1. 2025, h ps://si es.lsa.umich.edu/uminds/
abou -uminds/wha -is-disabili y-s udies/.
65
Ma ko Bulje ac: Sus a sk bi za djecu i mlade s in alidi e om u H a skoj između 2 s je ska a a
Iz o i i li e a u a
A hi ski iz o i
• HR-DAZG-959 – D ža ni a hi u Zag ebu:
– HR – DAZG- ond 959, Zemaljski za od za odgoj slijepe djece.
• HR-HDA-H a ski D ža ni A hi :
– HR-HDA, ond 83 – Zemaljska lada, Odjel za zd a s o.
– HR-HDA, ond 134 – Zd a s eni odsjek za H a sku, Sla oniju i Međimu je.
– HR-HDA, ond 135 – Inspek o a Minis a s a na odnog zd a lja K alje ine SHS.
– HR-HDA, ond 141 – Zag ebačka oblas .
– HR-HDA, ond 149 – Sa ska bano ina. Odjeljenje za socijalnu poli iku i na odno zd a lje.
– HR-HDA, ond 165 – Bano ina H a ska, Odjel za na odno zd a lje.
– HR-HDA, ond 226.1 – Minis a s o zd a s a i ud užbe Neza isne D ža e H a ske.
– HR-HDA, ond 1648 – Sa je za socijalnu zaš i u, Regis a 1961. Na odne Republike H a ske.
In e ne ski iz o i
• Po ijes . Posjećeno 23. 12. 2024. h ps://coo inkobek.h /o-nama-s /po ijes .
• C i ical Disabili y Theo y (S an o d Encyclopedia o Philosophy). Posjećeno 30. 1. 2025.
h ps://pla o.s an o d.edu/en ies/disabili y-c i ical/.
• LAMPE, Adalbe - H a ski biog a ski leksikon. Posjećeno 27. 12. 2024. h ps://hbl.lzmk.h /cla-
nak/lampe-adalbe .
• Social/Independen Li ing Model - Disabili y Theo y - LibGuides a Uni e si y o Illinois a U bana-Cham-
paign. Posjećeno 30. 1. 2025. h ps://guides.lib a y.illinois.edu/c.php?g=549817&p=3774566.
• Wha is Disabili y S udies? – UMInDS 2 New. Posjećeno 29. 1. 2025. h ps://si es.lsa.umich.
edu/uminds/abou -uminds/wha -is-disabili y-s udies/.
Li e a u a
• Ajduko ić, Ma ina i Vanja B anica. »Počeci socijalnog ada u H a skoj između d a s je ska a a.«
Lje opis socijalnog ada 13, b . 1 (2006): 29–45. h ps://h cak.s ce.h /7591.
• Be glas, Be na d. »Te apija adom u našoj bolnici.« U: Boško Nike ić i S anisla Župić, u . S enje-
ec d ža na bolnica za duše ne boles i 1879. - 1933. : Spomenica po odom pe decenika ada, 102–08.
Zag eb: D uš o za socijalnu pomoć duše nim bolesnicima u S enje cu, 1933. h ps://lib a y. oi.
h /dbook/index.php?B=1&i em=X00426.
• Bibe , Zo a, Sulejman Mašo ić i B anka Vampo ac. D uš ena b iga za men alno e a di ane osobe
u Socijalis ičkoj Republici H a skoj. Zag eb: Sa ez d uš a a za pomoć men alno e a di anim oso-
bama u Socijalis ičkoj Republici H a skoj, 1975.
• Bulje ac, Ma ko. »Ins i ucionalizacija osoba s in elek ualnim eškoćama: š o nas je naučila
po ijes ?.« Re ija za socijalnu poli iku19, b . 3 (2012): 255–72. h ps://doi.o g/10.3935/ sp.
19i3.1066.
• De ilippis, Josip. »H a ska u u alnom p os o u Eu ope.« Sociologija i p os o : časopis za is a-
ži anje p os o noga i sociokul u nog az oja 43, b . 4 170 (2005): 823–36. h ps://h cak.s ce.h /
ile/53179.
• Dugački, Vla ka i K ešimi Regan. »Po ijes zd a s ene sk bi i az oja zd a s enih us ano a na
h a skom p os o u.«S udia lexicog aphica: časopis za leksikog a iju i enciklopedis iku13, b . 25
(2019): 35–74. h ps://doi.o g/10.33604/sl.13.25.2.
66 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
• He ceg, Rudol . »Za od za umobolne S enje ec od 1879 do 1933.« U: Boško Nike ić i S anisla
Župić, u . S enje ec d ža na bolnica za duše ne boles i 1879. - 1933. : Spomenica po odom pe dece-
nika ada. Zag eb: D uš o za socijalnu pomoć duše nim bolesnicima u S enje cu, 1933. h ps://
lib a y. oi.h /dbook/index.php?B=1&i em=X00426.
• He ceg, Rudol . »P ija a bolesnika u bolnicu” od 1879 do 1933.« U: Boško Nike ić i S anisla
Župić, u . S enje ec d ža na bolnica za duše ne boles i 1879. - 1933. : Spomenica po odom pe dece-
nika ada. Zag eb: D uš o za socijalnu pomoć duše nim bolesnicima u S enje cu, 1933. h ps://
lib a y. oi.h /dbook/index.php?B=1&i em=X00426.
• Ho g ä , Da ija i Sanda F anko ić. »Osnu ak škole za ses e pomoćnice u Zag ebu 1921.–1922.«
A hi ski jesnik 60, b . 1 (2017): 165–84. h ps://h cak.s ce.h /194742.
• Kuljženko, Aleksej. »Bolnica S enje ec k oz posljednjih pe godina os je ljena medicinskom s a i-
s ikom.« U: Boško Nike ić i S anisla Župić, u . S enje ec d ža na bolnica za duše ne boles i 1879. -
1933. : Spomenica po odom pe decenika ada. Zag eb: D uš o za socijalnu pomoć duše nim bole-
snicima u S enje cu, 1933. h ps://lib a y. oi.h /dbook/index.php?B=1&i em=X00426.
• Leu a , Zd a ka i Ma ko Bulje ac. Osobe s in alidi e om u d uš u. Zag eb: Biblio eka socijalnog
ada, 2020.
• Maksimo , Simeun. »Soma ska obolenja duše no bolesnih u S enje cu.« U: Boško Nike ić i S a-
nisla Župić, u . S enje ec d ža na bolnica za duše ne boles i 1879. - 1933. : Spomenica po odom
pe decenika ada. Zag eb: D uš o za socijalnu pomoć duše nim bolesnicima u S enje cu, 1933.
h ps://lib a y. oi.h /dbook/index.php?B=1&i em=X00426.
• M njec, Valen ina. »Po ijesni p egled ob azo anja medicinskih ses a a u Republici H a skoj.«
Ses inski glasnik 19, b . 3 (2014): 246–49. h ps://doi.o g/10.11608/sgnj.2014.19.052.
• Nike ić, Božida . »Leka ski ad u našoj bolnici.« U: Boško Nike ić i S anisla Župić, u . S enje ec
d ža na bolnica za duše ne boles i 1879. - 1933. : Spomenica po odom pe decenika ada. Zag eb:
D uš o za socijalnu pomoć duše nim bolesnicima u S enje cu, 1933. h ps://lib a y. oi.h /
dbook/index.php?B=1&i em=X00426.
• P ei e , Da id. »The concep ualiza ion o disabili y.« U: Sha on N. Ba na i Ba ba a M. Al man.
Explo ing Theo ies and Expanding Me hodologies: Whe e We A e and Whe e We Need o Go (Resea ch
in Social Science and Disabili y, Vol. 2). Leeds: Eme ald G oup Publishing Limi ed, 2001. h ps://
doi.o g/10.1016/S1479-3547(01)80019-1.
• Puljiz, Vlado. »De e minan e az oja socijalne poli ike.«Re ija za socijalnu poli iku4, b . 2 (1997):
111–21. h ps://doi.o g/10.3935/ sp. 4i2.395.
• Puljiz, Vlado. »Socijalna poli ika i socijalne djela nos i u H a skoj u azdoblju 1900.-1960.
godine.« Lje opis socijalnog ada 13 b . 1 (2006): 7–28. h ps://h cak.s ce.h /7590.
• P a ilnik o osni anju, o ganizaciji i adu Higijenskog za oda sa školom Na odnog Zd a lja u
Zag ebu. U: Adol Spi ze , u . Zbi ka zakona i na edaba ičućih se zd a s a i zd a s ene službe doda-
ak XIV. Zag eb, 1927.
• P lenda, Sand a. »Kako is aži i po ijes socijalnog ada u H a skoj–po ijesni iz o i za azdoblje
1900. –1945.«Lje opis socijalnog ada13 b . 1 (2006): 75–84.
• Šuću , Zo an. »Raz oj socijalne pomoći i socijalne sk bi u H a skoj nakon D ugoga s je skog
a a.« Re ija za socijalnu poli iku10 b . 1 (2003): 1–22. h ps://doi.o g/10.3935/ sp. 10i1.137.
• Zo ko, Gojko. Odgoj izuze ne djece. Zag eb: H a ska akademija odgojnih znanos i i Ka ehe ski
salezijanski cen a , 1996.
67
Ma ko Bulje ac: Sus a sk bi za djecu i mlade s in alidi e om u H a skoj između 2 s je ska a a
Ma ko Bulje ac
SISTEM VARSTVA OTROK IN MLADIH Z MOTNJAMI
V TELESNEM ALI DUŠEVNEM RAZVOJU NA HRVAŠKEM
MED SVETOVNIMA VOJNAMA
POVZETEK
V obdobju med s e o nima ojnama je bila za sis em a s a o ok in mlados ni-
ko z mo njami elesnem ali duše nem az oju na H aškem značilna ins i ucio-
nalna names i e . Upo abniki so bili nas anjeni za odih za o oke in mlados nike
z ok a ami ida ali sluha, kje so se udi usposabljali. Gla ni cilj us ano za o oke in
mlados nike s eža ami z duše nim zd a jem ali mo njami duše nem az oju je bil
zago o i i nas ani e za upo abnike. Tis i, ki so imeli določeno delo no zmožnos ,
so bili ključeni delo ne deja nos i. O oci in mlados niki z mo njami duše nem
az oju ali eža ami z duše nim zd a jem so bili nas anjeni is ih us ano ah ko od a-
sli s akimi mo njami ali eža ami. Večina o ok in mlados niko z mo njami elesnem
ali duše nem az oju, ki so bili upo abniki o malnega sis ema pomoči, je p ihajala s
podeželja. Njiho e d užine so ži ele e ščini in niso mogle us ezno posk be i za
s oje mlade d užinske člane s posebnimi po ebami. Us ano e so bile o ganizi ane
na pod očju zd a s a ali posebnih šol za p ilagojeno izob aže anje, za o so ečini
p ime o osk bo zago a ljali zd a s eni dela ci ali uči elji. Omenjeni s oko ni
dela ci, zaposleni eh us ano ah, so pod obno ocenje ali upo abnike in p ip a ljali
s a is ične poda ke o njih. Večina us ano je bila Zag ebu. Čep a je sis em osk be
emeljil na edanjih s oko nih p a ilih, je bilo za us ano e značilno p e eliko š e ilo
upo abniko in p emajhno š e ilo zaposlenih. Pogoji us ano ah so bili po dana-
šnjih s anda dih neus ezni. Čep a se je kako os ži ljenja neka e ih upo abniko
po ključi i us ano o izboljšala, je o s na ins i ucionalna names i e po z očala
socialno izključenos o ok in mlados niko z mo njami elesnem ali duše nem
az oju.
68 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.1.04
*
PhD, Assis an , Ins i u e o Con empo a y His o y, P i oz 11, 1000 Ljubljana, Slo enia,
jelena.se e [email p o ec ed]; Resea ch Associa e, Ins i u e o An h opological Resea ch, Gaje a S . 32,
10000 Zag eb, C oa ia, jelena.se e o ic@inan o.h ; ORCID: 0000-0002-6209-7114
**
PhD, Senio Resea ch Associa e, Ins i u e o His o y, Uni e si y o Sa aje o, Podgaj 6, 71000 Sa aje o, Bosnia
and He zego ina, [email protected]; ORCID: 0009-0009-2118-8229
*** The a icle was c ea ed as pa o he p ojec J6-50189 Sys ems o Ca e and Educa ion o Child en wi h Senso y Disa-
bili ies in he Fi s and Second Yugosla S a e, unded by he Slo enian Resea ch and Inno a ion Agency (ARIS).
Jelena Se e o ić* and Sonja Dujmo ić**
Challenges and Achie emen s in
he Ca e and Educa ion o Child en
wi h Senso y Disabili ies in Bosnia
and He zego ina ( om he La e
19 h Cen u y o 1941)
***
IZVLEČEK
IZZIVI IN DOSEŽKI PRI VZGOJI IN VARSTVU OTROK
S SENZORIČNIMI OKVARAMI V BOSNI IN HERCEGOVINI
(OD KONCA 19. STOLETJA DO LETA 1941)
Zače ki d ža ne ins i ucionalne zgoje in a s a o ok s senzo ičnimi ok a ami Bosni
in He cego ini (BiH) segajo čas po d ugi s e o ni ojni. V obdobju od konca 19. s ole-
ja do le a 1941, ob a na anem em članku, se je pos opoma u elja ilo za edanje, kako
pomembno je sk be i za o populacijo in jo podpi a i. Čep a je Oddelek za a s o o ok
in mladine na Minis s u za socialno poli iko azp a ljal o p ašanjih, po ezanih z zgojo
in a s om o ok s posebnimi po ebami, so socialne, gospoda ske in poli ične azme e e
kul u ni in d užbeni odnos do in alidnos i o i ali pomemben nap edek p i eše anju eh
izzi o . V K alje ini SHS/Jugosla iji so obs ajali u adni zakonodajni uk epi, ki so u ejali
socialno podpo o za e o oke in njiho o izob aže anje e so eljali udi za BiH, enda
se am niso us ezno iz ajali. Za o so neka e e o oke s senzo ničnimi ok a ami iz BiH
pošiljali specializi ane us ano e za slepe in gluhe o oke Zag ebu, Zemunu in Beog adu.
69
Jelena Se e o ić, Sonja Dujmo ić: Challenges and Achie emen s in he Ca e and Educa ion ...
Ke je p imanjko alo p os o a in si o oci niso bili u adno egis i ani, so za mnoge mo ali
sk be i s a ši, zlas i ma e e, pogos o pa so jih zd a ili udi al e na i ni zd a ilci. Šele času
socialis ične Jugosla ije je bil dosežen pomemben nap edek, ključno z zpos a i ijo us a-
no , namenjenih o okom s senzo ičnimi ok a ami.
Ključne besede: K alje ina SHS/Jugosla ija, Bosna in He cego ina, zgodo ina in ali-
dnos i, š udije in alidnos i, o oci s senzo ičnimi ok a ami
ABSTRACT
The beginning o s a e ins i u ional ca e and educa ion o child en wi h senso y disabili-
ies in Bosnia and He zego ina (BiH) da es back o he ime immedia ely a e Wo ld Wa
II. F om he la e 19 h cen u y un il 1941, he pe iod co e ed in his a icle, an awa eness o
he impo ance o ca ing o and suppo ing his popula ion g adually de eloped. Al hough
he issues ela ed o he ca e and educa ion o child en wi h disabili ies became a opic o
discussion a he Depa men o he P o ec ion o Child en and You h o he Minis y o
Social Policy, he social, economic, and poli ical ci cums ances, as well as he cul u al and
socie al a i udes owa ds disabili y hinde ed any signi ican p og ess in add essing hese
challenges. In he Kingdom o SCS/Yugosla ia, ce ain o icial legisla i e measu es exis ed
in ended o egula e social suppo and educa ion o hese child en. These also applied o
BiH bu we e no adequa ely implemen ed he e. Consequen ly, some child en wi h senso y
disabili ies om BiH we e sen o specialised ins i u ions o blind and dea child en in
Zag eb, Zemun, and Belg ade. Howe e , due o he lack o space and he ac ha no all
child en we e o icially egis e ed, many emained in he ca e o hei pa en s, especially
mo he s, and we e o en ea ed by al e na i e medical p ac i ione s. I was only du ing he
socialis Yugosla ia ha signi ican ad ancemen s we e made, including he es ablishmen
o ins i u ions dedica ed o child en wi h senso y disabili ies.
Keywo ds: Kingdom o SCS/Yugosla ia, Bosnia and He zego ina, his o y o disabili y,
disabili y s udies, child en wi h senso y disabili ies
In oduc ion
Un il now, he expe and scien i ic publica ions on he his o y o disabili y in
BiH ha e ocused on he pe iod a e Wo ld Wa II – o a good eason, as un il ha
ime, he sys em o o ganised ins i u ional s a e ca e o child en wi h senso y dis-
abili ies had no ye been implemen ed he e. The esea ch in o he a chi al eco ds
ela ed o he ca e o child en and you h in BiH du ing he in e wa pe iod, he local
70 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
newspape s, and he ele an p o essional li e a u e has e ealed ha al hough a s a e-
le el ca e and educa ion sys em o child en wi h senso y disabili ies had no ye been
de eloped a he ime, he i s s eps owa d aising awa eness and p o iding assis ance
o his popula ion had ne e heless s a ed o ake shape.
Combined wi h he lack o p o essional unde s anding o disabili y and un a ou -
able economic condi ions, he dominan cul u al and socie al amewo ks o heal h
and illness, on which he unde s anding o his phenomenon was based, signi ican ly
con ibu ed o he absence o o mal ins i u ions ha would p o ide sys ema ic ca e
and educa ion o people wi h disabili ies. Consequen ly, he ca e o child en wi h
senso y disabili ies was o en le o al e na i e and ad hoc p ac ices and was p ima -
ily he esponsibili y o amily membe s, especially women. Ne e heless, du ing he
in e wa pe iod, he i s s eps we e aken owa ds ins i u ional ecogni ion o he chal-
lenges aced by hese child en. These s eps we e e lec ed in hei o icial sys ema isa-
ion, discussions on his opic a he mee ings o he Depa men o he P o ec ion o
Child en and You h, and ini ia i es such as he es ablishmen o ounda ions and he
ini ia ion o humani a ian ac ions aimed a assis ing hem. F om oday’s pe spec i e,
he o mal ca e and educa ion o child en wi h senso y disabili ies we e insu icien
and limi ed. Howe e , du ing his pe iod, he ounda ion was ne e heless es ablished
o he u he de elopmen o ins i u ional suppo and educa ion o hese child en
in BiH.
A e BiH had been inco po a ed in o he Kingdom o SCS in 1918, i joined a
s a e cha ac e ised by di e se social, cul u al, and economic legacies. The di e ing le -
els o de elopmen in heal hca e, social suppo , educa ion, and he legal sys em, bo h
du ing ha ime and la e in he Kingdom o Yugosla ia, hinde ed he c ea ion o a uni-
ied social policy, making i mo e challenging o es ablish a sys ema ic amewo k o
he ca e and educa ion o child en wi h senso y disabili ies.1 Social and heal h issues
such as wa in alids, widows and hei child en, he signi ican numbe o o phans
caused by Wo ld Wa I, and widesp ead po e y o e shadowed hei needs.2 Despi e
he exis ence o legal amewo ks and indi idual ini ia i es such as eache aining
p og ammes o main aining eco ds o child en wi h senso y disabili ies, hei imple-
men a ion was limi ed. Due o he lack o specialised ins i u ions in BiH, some o hese
1 Vla ka Dugački and K ešimi Regan, “Socijalne i zd a s ene p ilike u K alje ini Jugosla iji za Š ampa o e p o-
esu e i dekana a na Medicinskom akul e u (s naglaskom na Bano inu H a sku),” S udia lexicog aphica: časopis
za leksikog a iju i enciklopedis iku 10, No. 1 (2016): 37–63. G ujica Ža ko ić, “Skupe g eške zd a s ene poli ike
u zemljama bi še Jugosla ije u XX ijeku,” Dijalog-Časopis za ilozo iju i d uš enu eo iju 01+02 (2003): 236–52.
Bojan S ojnić, “Организација здравствене и социјално-хигијенске службе у Врбаској бановини (1929–1941),”
Toko i is o ije 1 (2019): 11–37. Vladimi Ab amo ić, “Ži o na g adskoj ma gini: Zd a s eni, socijalni i p eh am-
beni aspek i ži ljenja u Beog adu 1919–1941,” Ac a his o iae medicinae, s oma ologiae, pha maciae, medicinae e e-
ina iae 33 (2014): 162–73. Dunja Dobaja, “Socialna in zd a s ena zašči a ma e in o ok le ih 1919–1939 na
območju D a ske bano ine,” P ispe ki za no ejšo zgodo ino 50, No. 3 (2010): 7–26.
2 Misla Gabelica and Ljiljana Dob o šak, “Vojno- e e anska d uš a na p os o u bi še banske H a ske 1919.–
1941. godine,” Časopis za su emenu po ijes 55, No. 2 (2023): 239–62. Sanela Bašić, “(Re)In e p e acija his o ije
dječije zaš i e u Bosni i He cego ini između d a s je ska a a,” Sa aje ski žu nal za d uš ena pi anja 3, No. 1–2
(2014): 83–96. S jepan Ma ko ić and Edi Miloš, “Spaša anje gladne djece iz Bosne i He cego ine ijekom P oga
s je skog a a: p imje su adnje s K alje inom H a skom i Sla onijom,” His o ijska misao 3, No. 3 (2017): 123–57.
71
Jelena Se e o ić, Sonja Dujmo ić: Challenges and Achie emen s in he Ca e and Educa ion ...
child en we e placed in ins i u ions in he o he pa s o he Kingdom, such as Zag eb,
Zemun, o Belg ade, which u he isola ed hem om hei amilies and communi ies.
In con as o Slo enia, C oa ia, and Se bia, whe e ins i u ions o child en wi h
senso y disabili ies had al eady been ounded a he beginning o he 20 h cen u y, BiH
de eloped i s specialised ca e and educa ion sys em o hem a a signi ican ly slowe
pace. This delay highligh s he dispa i ies in he de elopmen o suppo s uc u es
o child en wi h disabili ies ac oss he o me Yugosla e i o ies. Du ing he in e -
wa pe iod, he ounda ions we e es ablished o ecognise he impo ance o helping
child en wi h senso y disabili ies. Howe e , he lack o inancial esou ces and he
social and poli ical ins abili y o he ime hinde ed any angible s eps owa ds solu-
ions.3 A e Wo ld Wa II, howe e , condi ions o p og ess inally eme ged in socialis
Yugosla ia.
Recognising he Needs o Child en wi h Senso y
Disabili ies ( he End o he 19 h Cen u y – 1918)
A he end o he 19 h cen u y, a adi ional a i ude owa ds he heal h and li e
o child en p e ailed in BiH, o en exp essed wi h he saying “God gi es, God akes.”
I was belie ed ha li e and dea h we e en i ely in God’s hands, and human e o s
we e seen as insigni ican o insu icien . As a esul , medical in e en ions, which
could ha e been bene icial o ea ing diseases o disabili ies, we e a e o non-exis -
en . Ins ead, people elied on al e na i e medical p ac ices such as olk emedies and
eligious o spi i ual i uals, belie ing hey would aid healing.4 The ca e o child en
wi h disabili ies was le en i ely o amily membe s, p ima ily mo he s, while help
was sough om illage heale s, quacks, o isi s o pilg image si es.5 The app oach
o he ca e o indi iduals wi h disabili ies in BiH e lec ed he deeply oo ed cul u al
and socie al a i udes owa ds hose conside ed “di e en ” o “special.” This app oach
ep esen ed a b oade social dynamic ha shaped he in e p e a ion o disabili y and
he needs o hese indi iduals. The economic, poli ical, cul u al and social ba ie s
hinde ed he de elopmen o ins i u ional o ms o ca e, di ec ing assis ance owa d
indi idual, o en imp o ised ini ia i es.
Popula exp essions such as “blind as a ba ” o “dea and mad” a e clea indica o s
o he social discou se on disabili y a he ime, as people wi h disabili ies we e o en
pe cei ed as incapable o ei he domes ic o social p og ess. This na a i e con ibu ed
o hei ma ginalisa ion, ein o cing he belie in hei insigni icance and u he
3 Me ima Čamo, “D uš ena ( e) dis ibucija u alnih esu sa između d a s je ska a a na p os o u Bosne i
He cego ine i njena ak uelizacija,” Godišnjak Bošnjačke zajednice kul u e “P epo od” 1 (2019): 17–30. Ome
Hamzić, “Djelo anje ‘Gaj e a’ u manjim mjes ima i g ado ima Bosne i He cego ine u pe iodu između d a s je ska
a a – slučaj Luka ca i Pu ačića,” His o ijska misao 4, No. 4 (2018): 149–80.
4 Ize Masic, Nabil Nase , Aida Kape ano ic, Nizama Salihe endic, and Muha em Zildzic, “T adi ional Healing in
T ea men o Diseases in he Pas in Bosnia and He zego ina,” Ma e ia Socio-Medica 34, No. 1 (2022): 70–79.
5 Izabela Pešalj, Između ača i leka a: obeležje zd a s ene kul u e (Beog ad: Biblio eka XX ek, 2010), 484.
78 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
o de ha e e y Local P o ec ion in BiH “should main ain a egis y o dea -mu e,
blind, epilep ic, and c ippled child en, a egis y o child en wi h no o ious alcoholic
pa en s, and a egis y o child en wi hou a he s o mo he s.”44
In 1922, a compe i ion was announced o one-yea s udies in he Czech Republic
o eache s in schools o dea -mu e child en, aiming o specialised aining and
educa ion o child en wi h senso y disabili ies. Conside ing he needs, sending
i e male and i e emale eache s was de ini ely insu icien ,45 bu i was a conc e e
s ep in add essing his issue. The sys ema ic aining o s a specialised in helping
blind, dea -mu e, and unde de eloped child en was no p o ided o un il he 1929
Teache T aining School Law.46 Al hough he i s s eps owa ds ins i u ional suppo
o child en wi h senso y disabili ies we e qui e limi ed conside ing he ac ual needs,
his ini ia i e indica es ha he signi icance o he ele an pe sonnel’s specialised
educa ion was ecognised.
The same p inciple guided he decision ha he educa ion o child en wi h senso y
impai men s should be ee o cha ge, which was con i med by he Disabili y Law o
1925.47 I hey we e ic ims o he wa , child en would, in he same manne , a leas all
unde he addi ional Wa In alids Regula ion om 1938 o unde A icle 4 and hus be
p o ided wi h ee suppo and aining in special schools, whe e “gene al educa ion
and oca ional aining” was p o ided, along wi h app op ia e de ices (e.g., o he
dea ).48 This was a law implemen ed ac oss he en i e Kingdom o SCS. Al hough he
legal amewo k ha included BiH exis ed, i s implemen a ion was impeded by he
absence o schools o child en wi h disabili ies du ing his pe iod.
Da a om 1921 and 1922 indica e ha he si ua ion in BiH was se ious compa ed
o he es o he Kingdom o SCS. O he o al i een housand blind indi iduals in
he Kingdom, mo e han a hi d – speci ically, i e housand i e hund ed – li ed in
BiH, which was a disp opo iona ely high sha e.49 The 1922 s a is ics u he highligh
he p oblem, eco ding a signi ican numbe o child en wi h disabili ies,50 as shown in
he able below. These da a e lec he ala ming social condi ions and indica e ha , a
he ime, BiH aced an u gen need o sys ema ic solu ions in he ca e o people wi h
disabili ies, pa icula ly child en.
44 Po je ens o Minis a s a za socijalnu poli iku za BiH – Oblasna d ža na zaš i a djece i mladeži, 1921., 1005–1999,
2; 1005–1999, box onds 9.
45 Na odno jedins o, “S ečaj adi s udija škola za glu onemu decu,” 26, and 28 July 1922, 12.
46 Na odno jedins o, “Zakon o uči eljskim školama” (cy .), 17 Oc obe 1929, 1.
47 Na odno jedins o, “In alidski zakon” (cy .), 19 Decembe 1925, 2.
48 Na odno jedins o, “U edba o a nim in alidima i os alim ž ama a a,” 7 Decembe 1938, 5.
49 Na odno jedins o, “Koliko ima slijepaca u našoj zemlji?,” 3 Ma ch 1922, 3.
50 An o Ba išić, “Dječija izložba u Beog adu,” Na odno jedins o 3, No. 110 (1922): 3.
79
Jelena Se e o ić, Sonja Dujmo ić: Challenges and Achie emen s in he Ca e and Educa ion ...
Table 1: Numbe o Child en wi h Disabili ies in BiH in 1922
Ca ego y Numbe
Blind 589
Dea and ha d o hea ing 1868
Physically disabled 2637
Men ally disabled 1802
Be ween he wo wo ld wa s, he ca e and educa ion o child en wi h senso y dis-
abili ies in BiH we e p ima ily managed h ough he Ins i u e o he Blind and Dea -
Mu e Child en in Zag eb and he Home o he Blind in Zemun.51 On he o he hand,
he Ins i u e o Dea -Mu e and Blind Child en in Ljubljana, while a i al esou ce,
could no accommoda e child en om BiH due o i s limi ed capaci y.52 This sys em
e lec ed he cen alised app oach o special educa ion wi hin he Kingdom o SCS.
While he sys em p o ided some suppo , i o en c ea ed challenges ega ding acces-
sibili y and indi idualised ca e o child en in BiH. The eliance on ins i u ions loca ed
ou side he egion, which in ol ed physical dis ance, led o a loss o con ac be ween
child en and hei amilies and lo ed ones, u he inc easing hei seg ega ion and
isola ion om he communi y. Con empo a y disabili y s udies emphasise ha ins i-
u ional li ing, combined wi h he dynamics o oday’s amily li e, can some imes lead
o i e e sible up u es in ela ionships be ween indi iduals wi h disabili ies and hei
amilies, especially when hey a e placed in specialised and emo e ins i u ions.53
Gi en he lack o specialised ins i u ions o dea -mu e and blind child en in BiH
and he ac ha no all o hem could be sen o ins i u ions in Zag eb o Belg ade,
in some cases, a emp s we e made o place hem in o phanages. The O phanage
in Relje o, nea Sa aje o, began accep ing dea -mu e child en in 1923, hough i
was no a specialised ins i u ion in he ue sense o he wo d. By 1940, jus be o e
he wa , i housed se en y child en.54 Acco ding o he da a om 1921, “S a e and
p i a e o phanages accep ed only comple e o phans – child en wi hou bo h pa en s,
wi hou p ope y and p o ec ion – and p io i ised wa ime child en aged six o wel e,
p o ided hey had no de ec s and demons a ed good mo al conduc . Child en who
we e neglec ed, c iminally inclined, o mo ally allen, ega dless o hei o phan
s a us, we e sen o e o ma o y ins i u ions in C oa ia. I is no ed ha he e was no
specialised ins i u ion o de ec i e child en in his egion.”55
51 Na odno jedins o, “Biblio eka za slijepe,” 14 June 1921, 3.
52 Na odno jedins o, “Škola za gluhonijeme u Ljubljani,” 4 Augus 1921, 1; “D uš o slijepaca u Ljubljani,” 22 Ma ch
1922, 1.
53 Ben Edwa ds, Da yl J. Higgins, and No be Zmijewski, “The Families Ca ing o a Pe son wi h a Disabili y S udy
and he social li es o ca e s,” Family Ma e s 76 (2007): 8–17.
54 Sonja M. Dujmo ić, Pod d ža nim ok iljem. Is o ija dje injs a u Bosni i He cego ini 1878–1941 (Sa aje o: Ins i u za
his o iju, 2021), 135.
55 Po je ens o Minis a s s za socijalnu poli iku za BiH – Oblasna d ža na zaš i a djece i mladeži, 1921., 1005–1999,
2; 1005–1999, box onds 9.
80 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
I is e iden ha a he s a e le el in BiH du ing he 1920s, he e was some
awa eness and a ew ini ia i es ela ed o he ca e o child en wi h senso y disabili ies.
Howe e , hese measu es we e a om su icien . As a esul , cha i able socie ies
ook on he esponsibili y o p o iding ca e o his popula ion, a emp ing o ill he
gaps in ins i u ional suppo . Fo example, he Social Hygiene sec ion o he Cen al
O ganisa ion o Cha i able Socie ies in C oa ia and Sla onia, unde D Josip Šilo ić’s
leade ship, also assis ed he blind and dea -mu e.56 Al eady du ing Wo ld Wa I,
when his humani a ian socie y was i s es ablished, D Šilo ić o ganised ini ia i es
o p o ide nu i ion o child en in BiH. In he new s a e amewo k, he would go
on o become a signi ican igu e in he o ganised e o s o ensu e child wel a e,
including he ca e and suppo o child en wi h senso y disabili ies.57 A e Wo ld Wa
I, olun a y wo k and dona ions con inued o be he main ounda ions o social policy
in BiH. O ganising p i a e ini ia i es o b ing oge he he philan h opic ac i i ies o
indi iduals and g oups was a c ucial, essen ial, and indispensable link in p o iding
conc e e and p ac ical p o ec ion o child en in gene al du ing ha pe iod.58 A ha
ime, simila humani a ian and philan h opic ac ions o help wa ic ims, o phans,
widows, amilies o deceased membe s, disabled soldie s, he sick, and e ugees we e
o ganised in o he pa s o Eu ope as well. These ac ions we e pa o a b oade p ac ice
ha combined s a e aid and olun ee ism. This “mixed economy o social wel a e”
in ol ed bo h s a e in e en ion and he ac i e ole o ci il socie y and olun ee
o ganisa ions in assis ing he mos ulne able, laying he ounda ion o he u he
de elopmen o social wel a e.59
The easons why i was impossible o es ablish a sys ema ic ca e sys em o
child en wi h senso y disabili ies a he s a e le el in BiH (such as aining p o essional
s a , opening specialised ins i u ions o educa ion and upb inging, e c.) included
he bu eauc a ic obs acles hinde ing he implemen a ion o ideas de eloped in he
amewo k o he Kingdom o SCS’s social and heal hca e policies. Fo example, he
Minis y o Social Policy Decision o 23 Ma ch 1928 s ipula ed ha he Depa men
o he P o ec ion o Child en and You h in he Sa aje o Region would assume
esponsibili y o all ma e s ela ed o he gene al p o ec ion o child en ac oss BiH.
This encompassed he ca e and educa ion o “abno mal child en” ( he blind, dea -
mu e, physically disabled, and men ally impai ed), as well as hei medical ea men .60
56 Podp edsjednice o e o ganizacije bile su ba onica Maja Tu ko ić i Ma ija Magdić. Na odno jedins o, “Sa ez dob o-
o nih d uš a a,” 18 May 1920, 2.
57 Josip Šilo ić, Zaš i a djece.
58 Emily Baughan, Sa ing he Child en: Humani a ianism, In e na ionalism, and Empi e, Vol. 19 (Uni e si y o Cali o nia
P ess, 2021). Ka a zyna Gawliczm and Ma cin S a nawski, “Fo child and social jus ice: adical app oaches in edu-
ca ion and ca e o young child en in in e wa Poland,” Ea ly Yea s 38, No. 2 (2018): 197–211.
59 Julia Moses, “Social Policy, Wel a e, and Social Iden i ies, 1900–1950,” The Ox o d Handbook o Eu opean His o y,
1914–1945 (2014). Michele Mioni and S e ano Pe unga o, “The Social Ma ginals and he Mixed Economy o
Wel a e in In e wa Eu ope. A Reade o P ima y Sou ces” (Cos Ac ion, 2022). Jakub Rákosník, “Czech Child en
in Need and he Mixed Economy o Wel a e in In e wa Czechoslo akia (1918–1939),” In Michele Mioni and
S e ano Pe unga o, eds., Ca ing o he Socially Ma ginalised in In e wa Eu ope, 1919–1939: The Mixed Economy o
Wel a e (Cham: Sp inge Na u e Swi ze land, 2024), 97–118.
60 Sonja M. Dujmo ić, Pod d ža nim ok iljem, 140.
81
Jelena Se e o ić, Sonja Dujmo ić: Challenges and Achie emen s in he Ca e and Educa ion ...
Howe e , based on he collec ed a chi al ma e ials and expe li e a u e, i is impossible
o con i m ha hese ac i i ies we e in ac implemen ed.
On he o he hand, due o he changes in he o ganisa ion o egional commi ees
in BiH, he s a e’s esponsibili ies we e “ educed” o he egion and he local social
ca e depa men s. A icle 15 o he Decision s a ed ha he egion would be
esponsible o es ablishing ins i u ions o he dea -mu e and blind child en and hei
accommoda ion. Essen ially, his mean shi ing he bu den om he s a e o smalle
e i o ial uni s and communi ies wi hou any eal au ho i y o su icien inancial
esou ces. In one o hem, in he V bas dis ic o Banja Luka, he Depa men o
“Abno mal” Child en o he Minis y o Social Policy, led by he long- ime di ec o and
ounde o he Ins i u e o he Blind, Dea -Mu e, and Disabled Child en in Zemun,
es ablished i s own commi ees o he social p o ec ion o indi iduals wi h disabili ies.
This Depa men was esponsible o collec ing and sys ema ising s a is ical da a on
“abno mal” child en in he Kingdom, suppo ing exis ing ins i u ions in o ganising
hei wo k and p o essional s a , as well as ini ia ing and leading ac ions o es ablish and
de elop new schools in he Kingdom whe e e he e was a need o hem. Howe e ,
as will become e iden om he ollowing analysis, he majo i y o he Depa men ’s
ac i i ies in Banja Luka in 193861 we e ocused on lis ing and ca ego ising child en
wi h senso y disabili ies, collec ing da a abou hem, composing applica ions o hei
placemen in ins i u ions ou side o BiH, and sending hese eques s o he Minis y
o Social Policy.62 This app oach demons a ed a ce ain le el o ca e o child en wi h
senso y disabili ies. Howe e , his p ac ice e ealed he ma ginalisa ion o child en
wi h disabili ies, as hei ca e was no a p io i y o he s a e policy. A he same ime,
eliance on ins i u ions in o he egions s emmed om he b oade end o economic
cen alisa ion and he consolida ion o powe , which also a ec ed he social wel a e
sys em o he Kingdom o Yugosla ia.63
A e he adminis a i e changes b ough abou by he es ablishmen o he
Kingdom o Yugosla ia in 1929, he newly o med Bana es included e i o ial a eas
ha had p e iously belonged o di e en adminis a i e uni s. Speci ically, eas e n
Bosnia and wes e n Se bia we e me ged in o he D ina Bana e, which had i s sea
in Sa aje o.64 Due o his eo ganisa ion, epo s dealing wi h his e i o ial uni
some imes ailed o cla i y which pa o he o me adminis a i e en i y he da a
e e ed o. Fo ins ance, i was no easy o de e mine whe he he speci ic da a was
61 Na odno jedins o, “Upu s o o adu i dužnos ima s eskih sani e skih e e ena a” (cy .), 25. May 1938, 5.
62 A hi Republike S pske, Veliki župan V baske oblas i, (VŽVO), sign. 101, 1–17. The documen s a es ha he e
we e “11,536 blind, 16,571 dea -mu e, 38,000 c ippled, and 22,586 men ally handicapped child en in he Kingdom.
The o al numbe o abno mal indi iduals in he coun y amoun ed o 88,893, while he e we e only 4 ins i u ions
o he dea -mu e, 2 o he blind, one o he c ippled, and none o he men ally handicapped. Among all hese
ins i u ions, he one in Zemun, whe e blind, dea -mu e, and c ippled child en a e educa ed, was he la ges and he
only one o i s kind in ou coun y.”
63 Mus a a Imamo ic, “No ma i e Policies o he Six h o Janua y Dic a o ship.” Zb. P a . Fak. S euc. Rij. 12 (1991):
55. Fabio Giomi and S e ano Pe unga o, “Volun a y associa ions, s a e and gende in in e wa Yugosla ia. An in o-
duc ion,” Eu opean Re iew o His o y: Re ue eu opéenne d’his oi e 26, No. 1 (2019): 1–18.
64 Hus e Tahi o ić, “Medical Biog aphy o Isak Samoko lija: The Famous Bosnian-He zego inian W i e ,” Ac a
Medica Academica 51, No. 2 (2022): 147.
82 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
ela ed o he e i o y o BiH o Se bia, as he epo s e e ed o he uni ed a ea o he
D ina Bana e. This c ea ed di icul ies in unde s anding he speci ic s a is ical da a, as
he bounda ies be ween he wo o me uni s we e no longe clea ly de ined.
Fo example, acco ding o he 1935 eco ds o he adminis a ion o he D ina
Bana e, one child om his adminis a i e uni was placed in he King Alexande
Blind Home in Belg ade, six we e in he blind ins i u ion in Zemun, and wen y-
six child en we e esiding in he ins i u ions o he dea in Zemun, Belg ade, and
Zag eb.65 Howe e , i is impossible o de e mine he exac numbe o child en om
BiH on his basis. The same applies o he da a om 1937, which e e s o hi y-
one child en in o al.66 The la es o icial da a ega ding he numbe o child en wi h
senso y disabili ies indica e ha in 1930, he e we e one hund ed and nine y- ou
blind, six hund ed and ou dea -mu e, and nine hund ed and eigh y-nine physically
disabled child en o school age.67 The pe i ion om he Membe s o he Pa liamen o
he ban o he D ina Bana e indica es ha he e we e as many as up o h ee housand
blind child en o school age in BiH, o which only a small numbe we e accommoda ed
in he In alids’ Home in Zemun, while “ he o he s we e le o hei agic a e”.68 When
compa ing he igu es om he abo emen ioned yea s, a signi ican dispa i y becomes
appa en be ween he numbe o child en wi h senso y disabili ies in BiH and hei
access o ca e in specialised ins i u ions. This sugges s no placemen was a ailable o
hem, ei he wi hin hei home coun y o beyond. One o he o icial epo s om
1930 also documen s ha while he e we e 1,500 child en wi h senso y disabili ies in
he D ina Bana e, only 370 o hem a ended school, which is me ely one- hi d o he
o al. Inadequa e in as uc u e and ins i u ional suppo o child en wi h disabili ies
e lec he b oade socie al condi ions ha we e no a uned o hei needs. Howe e ,
when e alua ing his si ua ion, i is c ucial o conside he sociocul u al, economic, and
o he limi a ions o he ime, which in luenced he app oach o and he o ganisa ion
o ca e o people wi h disabili ies.
All he abo e – along wi h he ac ha i was only in 1929 ha he Law on Public
Schools in BiH (which applied o he en i e Kingdom) in oduced he o mal obliga-
ion o o ganise special educa ion o child en wi h senso y disabili ies – highligh s
signi ican ins i u ional and sys emic delays. Al hough his law alloca ed unding o
specialised ins i u ions and announced he de elopmen o a speci ic wo k plan ai-
lo ed o hei needs, hese measu es we e insu icien compa ed o he p og ess made
in o he s a es in he Kingdom o Yugosla ia (Se bia, Slo enia, C oa ia).69
The de elopmen o a sys ema ic ne wo k o ins i u ions o he educa ion and
ca e o child en wi h senso y disabili ies in BiH began a e Wo ld Wa II, du ing he
65 Na odno jedins o, “Socijalna poli ika i zd a lje,” 2 Feb ua y 1935, 4.
66 Na odno jedins o, “Iz ekspozea načelnika Odeljenja za socijalnu poli iku i na . zd a lje” (cy .), 3 Ma ch 1937, 3.
67 Na odno jedins o, “Iz ješ aj o adu Banskog ijeća D inske bano ine” (cy .), 11 Ma ch 1931, 4.
68 F om he epo by An e Tadić and S jepan Maksimo ić, dis ic councillo s o he ci y and dis ic o Tuzla.
Na odno jedins o, "Repo on he wo k o he dis ic council o he D ina Bano ina om 19 No embe o 18
Decembe , 1930, ega ding he p oposal o he p o incial budge o 1931/1932" (s enog aphic no es), 14 Ma ch
1931.
69 Na odno jedins o, “Zakon o na odnim školama” (cy .), 14 Decembe 1929, 1.
83
Jelena Se e o ić, Sonja Dujmo ić: Challenges and Achie emen s in he Ca e and Educa ion ...
pe iod o socialis Yugosla ia, despi e he legisla i e amewo k o he Kingdom o
SCS/Yugosla ia, which had al eady add essed he ca e and educa ion o such child en,
including hose om BiH. Thus, i can be concluded ha he in e wa pe iod ma ked
an essen ial s ep in aising awa eness o he need o ca e o his ulne able social ca -
ego y. Howe e , bu eauc a ic obs acles, limi ed economic esou ces, poli ical ins abil-
i y, and he cul u al and social ci cums ances o he ime, coupled wi h he ine i able
in luence o he impending Wo ld Wa II, hinde ed he ealisa ion o sys ema ic and
comp ehensi e suppo . Consequen ly, he in e wa pe iod was cha ac e ised by con-
cep ual ad ancemen s bu also a lack o conc e e ins i u ional solu ions ha would
secu e an app op ia e place o child en wi h senso y disabili ies in he educa ional
and social sys em o BiH.
Conclusion
The in e wa pe iod in BiH ma ks he beginning o ecognising he needs o chil-
d en wi h senso y disabili ies despi e he absence o a de eloped ins i u ional ame-
wo k o hei ca e and educa ion. In he con ex cha ac e ised by poli ical ins abili y,
economic challenges, and cul u al ba ie s o unde s anding disabili y, sys ema ic sup-
po was i ually non-exis en . Howe e , he ea ly ini ia i es and olun ee e o s ha
o en elied on amily suppo – pa icula ly by women – se he s age o he e en ual
de elopmen o ins i u ional ca e. Al hough he challenges we e conside able, his
pe iod played a c ucial ole in es ablishing he ounda ions o he u u e g ow h o
sys ems o p o ec ing and educa ing child en wi h senso y disabili ies. Compa ed
o o he pa s o he Kingdom o SCS/Yugosla ia, whe e specialised ins i u ions o
child en wi h disabili ies had al eady been se up, BiH de eloped i s sys em o ca e and
educa ion a a much slowe pace. Ne e heless, a e Wo ld Wa II, condi ions we e
es ablished o u he p og ess, wi h he in e wa pe iod emaining a pi o al momen
in he de elopmen o ca e sys ems o child en wi h senso y disabili ies in BiH.
Bibliog aphy
A chi al sou ces
• A hi Republike S pske:
– Veliki župan V baske oblas i (VŽVO). Sign. 101, 1–17.
• D ža ni a hi Bosne i He cego ine:
– Po je ens o za socijalnu poli iku - Oblasna d ža na zaš i a djece i mladeži, 1921. 1005-1999.
Box und 9.; Po je ens o Minis a s a za socijalnu poli iku za BiH. Oblasna d ža na zaš i a
djece i mladeži, 1919. 202-1600.
84 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Li e a u e
• Ab amo ić, Vladimi . “Ži o na g adskoj ma gini: Zd a s eni, socijalni i p eh ambeni aspek i
ži ljenja u Beog adu 1919–1941.” Ac a his o iae medicinae, s oma ologiae, pha maciae, medicinae
e e ina iae 33 (2014): 162–73.
• Ba išić, An o. “Dječija izložba u Beog adu.” Na odno jedins o 3, No. 110 (1922): 3.
• Bašić, Sanela. “(Re) In e p e acija his o ije dječije zaš i e u Bosni i He cego ini između d a s je -
ska a a.” Sa aje ski žu nal za d uš ena pi anja 3, No. 1-2 (2014): 83–96.
• Baughan, Emily. Sa ing he Child en: Humani a ianism, In e na ionalism, and Empi e, Vol. 19. Uni-
e si y o Cali o nia P ess, 2021.
• B ewis, Alexand a and Ambe Wu ich. Lazy, C azy, and Disgus ing: S igma and he Undoing o Glo-
bal Heal h. Johns Hopkins Uni e si y P ess, 2019.
• B odjanac, Josip. “Rezul a i popisa ži eljs a u Bosni i He cego ini od 10. ok . 1910.” Sa aje ski lis
35, No. 264 (1912): 2.
• Bulje ac, Ma ko. “Ins i ucionalizacija osoba s in elek ualnim eškoćama: Š o nas je naučila po i-
jes .” Re ija za socijalnu poli iku 19, No. 3 (2012): 255–72.
• Čamo, Me ima. “D uš ena ( e) dis ibucija u alnih esu sa između d a s je ska a a na p o-
s o u Bosne i He cego ine i njena ak uelizacija.” Godišnjak Bošnjačke zajednice kul u e “P epo od”
1 (2019): 17–30.
• Dobaja, Dunja. “Socialna in zd a s ena zašči a ma e in o ok le ih 1919–1939 na območju D a-
ske bano ine.” P ispe ki za no ejšo zgodo ino 50, No. 3 (2010): 7–26.
• Dugački, Vla ka and K ešimi Regan. “Socijalne i zd a s ene p ilike u K alje ini Jugosla iji za
Š ampa o e p o esu e i dekana a na Medicinskom akul e u (s naglaskom na Bano inu H a sku).”
S udia lexicog aphica: časopis za leksikog a iju i enciklopedis iku 10, No. 1 (18) (2016): 37–63.
• Dujmo ić, Sonja M. Pod d ža nim ok iljem. Is o ija dje injs a u Bosni i He cego ini 1878–1941.
Sa aje o: Ins i u za his o iju, 2021.
• Edwa ds, Ben, Da yl J. Higgins, and No be Zmijewski. “The Families Ca ing o a Pe son wi h a
Disabili y S udy and he Social Li es o Ca e s.” Family Ma e s 76 (2007): 8–17.
• Gabelica, Misla and Ljiljana Dob o šak. “Vojno- e e anska d uš a na p os o u bi še banske
H a ske 1919.–1941. godine.” Časopis za su emenu po ijes 55, No. 2 (2023): 239–62.
• Gawlicz, Ka a zyna and Ma cin S a nawski. “Fo Child and Social Jus ice: Radical App oaches in
Educa ion and Ca e o Young Child en in In e wa Poland.” Ea ly Yea s 38, No. 2 (2018): 197–211.
• Giomi, Fabio and S e ano Pe unga o. “Volun a y Associa ions, S a e, and Gende in In e wa
Yugosla ia. An In oduc ion.” Eu opean Re iew o His o y: Re ue eu opéenne d’his oi e 26, No. 1
(2019): 1–18.
• G abo ica, Almi . “Sis em nacionalne sigu nos i Bosne i He cego ine.” Znako i emena-Časopis
za ilozo iju, eligiju, znanos i d uš enu p aksu 18, No. 68-69 (2015): 189–204.
• G ebenac, Pe a. “Knjiže na ep ezen acija in alidi e a kao iden i e a u no eli ‘Buha ina kći’ Lju-
dmile Ulicke.” Knjiže na smo a: časopis za s je sku knjiže nos 204, No. 3 (2023): 85–94.
• Hadzibegic, Lejla. “The Educa ion o d/Dhh Child en in Bosnia and He zego ina.” Sign Language
S udies 19, No. 2 (2019): 198–204.
• Hamzić, Ome . “Djelo anje ‘Gaj e a’ u manjim mjes ima i g ado ima Bosne i He cego ine u
pe iodu između d a s je ska a a – slučaj Luka ca i Pu ačića.” His o ijska misao 4, No. 4 (2018):
149–80.
• Imamo ic, Mus a a. “Fak o i bosanskohe cego acke posebnos i u ok i u Aus ouga ske mona -
hije.” YBL Fac. Sa aje o 24 (1976): 287.
• Imamo ic, Mus a a. “No ma i e Policies o he Six h o Janua y Dic a o ship.” Zb. P a . Fak. S euc.
Rij. 12 (1991): 55.
• Jo ano ić-Ba u , Milan. “Na odno zd a lje.” Sa aje ski lis 33, No. 309 (1910): 1.
• Kla ić, I an. “Iz Li na u Bihaćku k ajinu.” Sa aje ski lis 18, No. 136 (1895): 1, 2.
• Kuk ić, S jepan. “P iljepi e boles i.” Sa aje ski lis 38, No. 96 (1915): 2, 3.
85
Jelena Se e o ić, Sonja Dujmo ić: Challenges and Achie emen s in he Ca e and Educa ion ...
• Laban, R. Rukama do s e los i. S o godina ada škole za učenike oš ećenog ida “Veljko Ramadano ić”
u Zemunu (1917–2017). Zemun: Škola za učenike oš ećenog ida ‘Veljko Ramadano ić’.
• Ma ako ić, Nikola. “Čula u p om duše nom adu.” Sa aje ski lis 14, No. 101 (1891): 1, 2.
• Ma ako ić, Nikola. “Čula u p om duše nom adu.” Sa aje ski lis 14, No. 102 (1891): 1, 2.
• Ma ako ić, Nikola. “In elek ualni osno i u duši.” Sa aje ski lis 15, No. 16 (1892): 1, 2.
• Ma ako ić, Nikola. “In elek ualni osno i u duši.” Sa aje ski lis 15, No. 17 (1892): 1.
• Ma ako ić, Nikola. “P i plodo i duše nog ada.” Sa aje ski lis 14, No. 124 (1891): 1, 2.
• Ma ako ić, Nikola. “P i plodo i duše nog ada.” Sa aje ski lis 14, No. 125 (1891): 1, 2.
• Masic, Ize , Nabil Nase , Aida Kape ano ic, Nizama Salihe endic, and Muha em Zildzic. “T adi io-
nal Healing in T ea men o Diseases in he Pas in Bosnia and He zego ina.” Ma e ia Socio-Medica
34, No. 1 (2022): 70–79.
• Ma ko ić, S jepan and Edi Miloš. “Spaša anje gladne djece iz Bosne i He cego ine ijekom P oga
s je skog a a: p imje su adnje s K alje inom H a skom i Sla onijom.” His o ijska misao 3, No.
3 (2017): 123–57.
• Mioni, Michele and S e ano Pe unga o. “The Social Ma ginals and he Mixed Economy o Wel a e
in In e wa Eu ope. A Reade o P ima y Sou ces.” Cos Ac ion, 2022.
• Moses, Julia. “Social Policy, Wel a e, and Social Iden i ies, 1900–1950.” The Ox o d Handbook o
Eu opean His o y, 1914-1945. 2014.
• Pešalj, Jo an. “Između ača i leka a: obeležje zd a s ene kul u e.” In Aleksanda Fo ić, ed. P i a-
ni ži o u s pskim zemljama u os i mode nog doba, 475–504. Beog ad: Clio, 2005.
• Pe o ić, Ljubomi . Ne idlji i ge o: in alidi u K alje ini Jugosla iji 1918–1941. Beog ad: Ins i u za
sa emenu is o iju, 2007.
• Rákosník, Jakub. “Czech Child en in Need and he Mixed Economy o Wel a e in In e wa Cze-
choslo akia (1918–1939).” In Michele Mioni and S e ano Pe unga o, eds. Ca ing o he Socially
Ma ginalised in In e wa Eu ope, 1919–1939: The Mixed Economy o Wel a e, 97–118. Cham:
Sp inge Na u e Swi ze land, 2024.
• Riese , Richa d. “Inclusi e educa ion o special educa ional needs: Mee ing he challenge o disabili y
disc imina ion in schools.” Educa ion, Equali y and Human Righ s, 175–97. Rou ledge, 2006.
• Šilo ić, Josip. Zaš i a djece. Sadanje s anje i pogled u budućnos . Zag eb: Na odna zaš i a, 1922.
• Sil e s, Ani a. “Double Consciousness, T iple Di e ence: Disabili y, Race, Gende , and he Poli-
ics o Recogni ion.” In Disabili y, Di e s-Abili y, and Legal Change, 75–99. B ill Nijho , 1999.
• S ipanče ić, Ma io. “Tkalčić, Godišnjak d uš a za po jesnicu Zag ebačke nadbiskupije 10
(2006).” A hi ski jesnik 50, No. 1 (2007): 259–60.
• S ojnić, Bojan. “Организација здравствене и социјално-хигијенске службе у Врбаској бановини
(1929–1941).” Toko i is o ije 1 (2019): 11–37.
• Tahi o ić, Hus e . “Medical Biog aphy o Isak Samoko lija: The Famous Bosnian-He zego inian
W i e .” Ac a Medica Academica 51, No. 2 (2022): 147.
• T aus ado i , Rann eig. “Women wi h Disabili ies.” The Double Disc imina ion. Cen e o Human
Policy. TASH, Newsle e (1990).
• Užičanin, Salkan. “S a anje za bosanskohe cego ačke a ne in alide okom P og s je skog a a
(1914–1918).” His o ijska misao 10, No. 10 (2024): 113–64.
• Ža ko ić, G ujica. “Skupe g eške zd a s ene poli ike u zemljama bi še Jugosla ije u XX ijeku.”
Dijalog-Časopis za ilozo iju i d uš enu eo iju 01+02 (2003): 236–52.
• Zo ko, Gojko. “In alidi i d uš o.” Re ija za socijalnu poli iku, Vol. 6, No. 1 (1999): 1–12.
Pe iodicals
• Na odno jedins o, 1920–1922, 1925, 1929, 1931, 1934, 1935, 1937, 1938.
• Sa aje ski lis , 1888, 1896, 1900, 1902, 1907, 1908, 1910, 1912, 1917, 1918.
86 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Published sou ces
• Gla ni ezul a i popisa ži eljs a u Bosni i He cego ini od 22. ap ila 1895. Sa aje o: Zemaljska lada
za Bosnu i He cego inu, 1896. XXIV–XXV.
Jelena Se e o ić and Sonja Dujmo ić
IZZIVI IN DOSEŽKI PRI VARSTVU IN VZGOJI OTROK
S SENZORIČNIMI OKVARAMI V BOSNI IN HERCEGOVINI
(OD KONCA 19. STOLETJA DO LETA 1941)
POVZETEK
Članek ob a na a p e poskuse zpos a i e sis emo a s a in zgoje o ok s
senzo ičnimi ok a ami BiH med ojnem obdobju. Čep a se je o malni ins i uci-
onalni ok i za akšno osk bo zpos a il šele po d ugi s e o ni ojni, so se pobude za
podpo o em o okom poja ile že d ajse ih in idese ih lXe ih 20. s ole ja. Za adi
pomanjkanja s oko nega znanja in eža nih ekonomskih azme so bile za osk bo
pogos o odgo o ne d užine, zlas i ženske, d ža a pa jim je zago a ljala le omejeno
podpo o. Za adi d užbenih izzi o , ključno s splošno e ščino in posledicami ojne,
so bile po ebe in alidnih o ok še doda no od injene na ob. Kljub em eža am je bil
med ojnem obdobju dosežen določen nap edek z u edbo ladnih azp a in soci-
alnih pobud, namenjenih eše anju ega p ašanja. Čep a a p izade anja niso bila
celo i u esničena, so pomenila p e ko ake k ins i ucionalizaciji podpo e za o oke s
senzo ičnimi ok a ami. Raziska a os e ljuje udi egionalne azlike zno aj nekdanje
K alje ine SHS in ugo a lja, da je BiH p i us ana ljanju specializi anih us ano zao-
s ajala za d ugimi egijami, ko s a H aška in S bija. Za o so bili š e ilni o oci iz BiH
nameščeni us ano e d ugih delih k alje ine, ka jih je še bolj oddaljilo od njiho ih
skupnos i. Čep a je bil obseg eh zače nih ko ako omejen, so pos a ili emelje za p i-
hodnji nap edek na pod očju a s a in zgoje o ok s senzo ičnimi ok a ami BiH.
87
Mojca Šo n: Slepi in slabo idni Slo eniji od okupacije do šes dese ih le 20. s ole ja
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.1.05
*
D ., znans ena sodela ka, Inš i u za no ejšo zgodo ino, P i oz 11, SI-1000 Ljubljana, mojca.so [email protected];
ORCID: 0000-0002-4457-1118
** Članek je nas al ok i u p ojek a J6-50189 Sis emi sk bi in izob aže anja o ok s senzo nimi o i ami p i in d ugi
jugoslo anski d ža i, ki ga inanci a Ja na agencija za znans eno azisko alno in ino acijsko deja nos Republike
Slo enije (ARIS) iz d ža nega p o ačuna.
Mojca Šo n*
Slepi in slabo idni Slo eniji
od okupacije do šes dese ih le
20. s ole ja**
IZVLEČEK
Članek ob a na a ins i ucionalno sk bs o in zgojno-izob aže alni p oces za slepe in
slabo idne Slo eniji obdobju d uge s e o ne ojne in le ih, ki so sledila. V azp a i, ki
emelji na a hi skem g adi u, a o ica izpos a i ak e, ki so p ipomogli k p eob a u ži lje-
nju slepih in slabo idnih oseb. P i em ugo a lja, da s a šolanje e zaposlo anje dop inesla k
njiho emu ključe anju gospoda sko in d užbeno ži ljenje, samos ojnemu, samoodgo o -
nemu ži ljenju, o pa k azbijanju p edsodko , ki jih je d užba do njih gojila le ih pop ej.
Ključne besede: slepi in slabo idni, Slo enija, ins i ucionalno sk bs o, zgoja in izob a-
že anje, š i idese a, pe dese a in šes dese a le a 20. s ole ja
ABSTRACT
THE BLIND AND PARTIALLY SIGHTED IN SLOVENIA FROM
THE OCCUPATION TO THE 1960S
The a icle ocuses on he ins i u ional ca e and educa ional p ocess o he blind and
pa ially sigh ed in Slo enia du ing and a e Wo ld Wa II. In he discussion based on
a chi al ma e ials, he au ho highligh s he legisla ion ha con ibu ed o ans o ming
he li es o he blind and pa ially sigh ed. In his ega d, she no es ha educa ion and
94 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
domo e za samske zaposlene slepe Ljubljani, Pi anu, Ma ibo u, K anju, Celju in
No em mes u.41 Posk bljeno je bilo udi za s a ejše slepe in slepe, ki niso bili sposobni
za delo. Nas anjeni so bili p i so odnikih in domo ih za s a e. Dohodke so p ejemali
z naslo a pokojnin, in alidnin ali en .
Več dese oseb je bi alo S ahlo em g adu ozi oma Domu slepih S a i Loki, ki
je bil po ojni obno ljen in je sp ejemal osebe, s a ejše od šes najs le . Minis s o za
socialno sk bs o je dom in es i alo dena za us ano i e ajenske šole in in alidskih
dela nic (k ača ske, ple a ske in me la ske), ki so delo ale od le a 1950. V dese le-
nem obdobju se je am za delo usposobilo enajs šče a je in 40 ple a je .42
Ko so bile Jugosla iji us ano ljene p e šole za poklicno usposabljanje Zemunu,
Zag ebu, De en i, Skopju in Beog adu, Slo enija ni zaos ajala. Le a 1962 je ZSS želji,
da bi se usposabljanje slepih ako eo e ično ko udi p ak ično dopolnilo, us ano il
.i. samos ojne in alidske dela nice. Us ano ljena je bila .i. ele onska šola (enole na)
in šola za dela ce indus iji ( ajala je le o in pol).43 Težnja za goji e adicionalnih
poklice je pos ajala se manjša, ka je odilo do ukini e ple a ske deja nos i.
V sklopu Cen a za ehabili acijo in a s o slepih Slo enije, ki je bil osno an na
emeljih Doma slepih S a i Loki, so se le u 1964 dom in in alidske dela nice zd u-
žili eno i o delo no o ganizacijo.44 Us ano i elja s a bila epubliški odbo ZSS in
skupščina občine Ško ja Loka. Namen je bil sodobna in kompleksna » ehabili acija«
ozi oma poklicno usposabljanje za p oduk i no delo z namenom samos ojnega p e-
ži e ja.45 Z zd uži ijo Doma slepih in In alidskih dela nic je Cen e slepih Ško ji
Loki pos al edini za od Slo eniji, ki je eše al p obleme poklicnega usposabljanja in
zaposlo anja e udi domskega a s a slepih in slabo idnih oseb.46
Ak i nos i cen a so ned omno dop inesle k sp emenjeni s a is iki zaposlo anja
ozi oma zaposlenos i slepih in slabo idnih oseb: do os obodi e je bilo zaposlenih le
šes oseb, le a 1968 pa jih je bilo od 1660 slepih zaposlenih 320, in alidskih upokojen-
ce je bilo 399, s a os no pokojnino je p ejemalo 82 oseb.47
Vzgoja in izob aže anje slepih o ok in mladine
Po ojni je bil na al na za od, ki se je p eimeno al Za od za slepo mladino
Ljubljani in ga je inanci alo Minis s o za socialno sk bs o LRS, zelo elik. V
za odu je bi alo ok og 80 slepih o ok.48 Od eh je bilo p ecej oslepelih za adi ojnih
41 Ibid., 325.
42 Mimi B eznik, »In alidske dela nice Ško ji Loki,« : S e loba izpod i a emo, 148. Janez Kos, 50 le o ganizi ane
d užbene sk bi za od asle slepe osebe Slo enije Ško ji Loki: 1936–1986 (Ško ja Loka: Cen e slepih in slabo idnih d .
An ona K žišnika, 1986), 5.
43 Janežič Mikeš, »Sk b za slepe s e u in p i nas,« 323.
44 Kos, 50 le o ganizi ane d užbene sk bi za od asle slepe osebe, 5. Janežič Mikeš, »Sk b za slepe s e u in p i nas,« 323.
45 I an Bizan , »Cen e za ehabili acijo in a s o slepih Slo enije Ško ji Loki,« : S e loba izpod i a emo, 151.
46 Kos, 50 le o ganizi ane d užbene sk bi za od asle slepe osebe, 6.
47 S e loba pozd a i emo, 5.
48 Ok ob a 1948 je za odu bi alo 84 gojence , 14 s a os i od 7–10 le , 33 s a os i od 10–14 le in 37 s a os i od
14–25 le . – SI AS 231, . e. 98, 61-100, VII 64/321, 12. 10. 1948, Mesečno po očilo.
95
Mojca Šo n: Slepi in slabo idni Slo eniji od okupacije do šes dese ih le 20. s ole ja
poškodb,49 za od pa so p ihajali s ši šega območja Slo enije, udi iz p edelo , iz ka e-
ih jih med ojno niso mogli poklica i.50
Ko je maja 1945 pos alo jasno, da se za od ne bo mogel seli i nazaj Koče je, je
bila zače ku junija sklicana iz edna seja, saj se je uči eljski zbo za edal, da je eba
čim p ej naj i us ezen dom za slepe o oke in mladino.51 Vods o je dalo ede i, bo
bodo i najkasneje do jeseni po ebo ali no o zg adbo, ki bi odgo a jala bi alnim in
izob aže alnim po ebam eč dese le ij.52 P i em je pouda ilo, ko že elikok a p ej,
ko je za od še imel sedež Koče ju, da »spada naš za od ko p a in edina slo enska
zgojna in učna us ano a za slepe, s edišče Slo enije – o je Ljubljano«.53 Menilo
je, da za od za slepe, če želi uspešno op a lja i s oje naloge – izob azi i slepo mladino
» ko is ne, p oduk i ne člane na odnega in d užbenega občes a«, po ebuje s alne
s ike z d ugimi podobnimi za odi in udi z znans enimi, zd a s enimi e kul u nimi,
socialnimi us ano ami. P i em je ods o pouda ilo, da
naš za od ne p eds a lja samo zgojno, em eč udi cen alno us ano o za sk bs o slepih.
Bi i mo a s alno odilen in inicija i en udi sk bs u za od asle slepe. Njego a naloga ni
končana s em, da da slepim go o o izob azbo, e jih izuči kakem poklicu; po ebno je,
da je z bi šimi gojenci s alnih s ikih, jim omogoča eksis enco, pomaga p i p esk bi dela
in ma e iala, jim nudi mo alno opo o i d. Vse o obši no delo pa je mogoče ši i samo iz
ečjega s edišča.54
Ke so želeli, da za od nudi slepi mladini možnos i splošne in poklicne izob azbe,
so ačunali na p os o e za šolo (učilnice), dela nice, in e na (jedilnico, spalnice,
kuhinjo, sh ambe), up a o (pisa no) in s ano anjske p os o e za uči elje – skupaj
na najmanj 40 p os o o za 70 do 100 gojence s a os i od šes do 24 le . Nikako
niso pozabili omeni i, da po ebujejo udi eliko d o išče z om, ki bi omogočal
saj delno samoosk bo.55 Poleg seznama p os o o so na edili udi seznam želenega
in en a ja,56 p i čeme so naglasili, da jim bo izhodišče za sk omen zače ek nudil in en-
a , ki so ga h anili Koče ju.57
49 Vsak e ji o ok, ki je bil po končani d ugi s e o ni ojni sp eje za od, je izgubil id za adi poškodb z azs eli-
om. – Po oče alec, »D užba je dala slepim za es enakop a nih d ža ljano ,« 1. 10. 1955.
50 SI AS 228, . e. 3, 3/IV/6, Za od za slepe o oke Koče je, Po očila, Š . 1/14-45-1, Po očilo o s anju za oda za slepe
o oke. Le a 1945 je bil za po ebe k aje ak a nega S obodnega žaškega ozemlja us ano ljen za od za gluho
mladino Po o ožu, hk a i pa udi za od za slepo mladino. Slednji je delo al le do le a 1947, njego e p eos ale
gojence je sp ejel ljubljanski za od. – Ma jan Pa čič, »Posebno šols o na Slo enskem. P egled izob aže anja in
usposabljanja elesno in duše no p izade ih o ok,« : Šols o na Slo enskem skozi s ole ja (Ljubljana: Slo enski
šolski muzej, 1987), 653.
51 SI AS 1460, . e. 1, a. e. VI. (616/150), Zapisnik, 30. 4. 1945.
52 SI AS 228, . e. 3, 3/IV/6, Za od za slepe o oke Koče je, š . 268, dopis Vidi Tomšič – minis ici za socialno poli iko,
20. 6. 1945.
53 SI AS 228, . e. 3, 3/IV/6, Za od za slepe o oke Koče je, š . 786/45, Zapisnik iz edne seje uči eljskega s e a za oda
za slepe o oke, 4. 6. 1945.
54 Ibid.
55 SI AS 228, . e. 3, 3/IV/6, Za od za slepe o oke Koče je, š . 786/45, Zapisnik iz edne seje uči eljskega s e a za oda
za slepe o oke, 4. 6. 1945; š . 784, Po ebe za obno o za oda za slepo mladino, 4. 6. 1945.
56 SI AS 228, . e. 3, 3/IV/6, Za od za slepe o oke Koče je, š . 786/45, Zapisnik iz edne seje uči eljskega s e a za oda
za slepe o oke, 4. 6. 1945.
57 SI AS 228, . e. 3, 3/IV/6, Za od za slepe o oke Koče je, š . 784, Po ebe za obno o za oda za slepo mladino, 4. 6. 1945.
96 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Z odlokom minis s a za p os e o je bil slepi mladini 25. a gus a 1945 dodeljen
no dom bi šem no damskem in e na u ozi oma za odu De No e Dame na lju-
bljanskem Mi ju, kje jim je bilo dodeljenih šes najs p os o o s soupo abo kuhinje.
Na Languso o 16 se je za od p eselil zače ku ma ca 1946.58 30. sep emb a 1947
je bila med Minis s om za p os e o LRS in Za odom ubogih šolskih ses e No e
Dame sklenjena najemniška pogodba, iz ka e e je az idno, da je za od dobil najem
celo en objek pa udi in d o išče.59 S em je bila za odu dana možnos , da sp ejme
se no ince, ki so se po ego ali za sp ejem us ano o.60
Do konca le a 1947 so bila iz edena osno na pop a ila. Ko je bil za od p eno ljen
in očiščen, je pedagoški s e sp ejel p edlog, da izpeljejo slo esno o o i e . S ečana
akademija je po ekala 17. janua ja 1948 skupaj z o o i ijo azs a e izdelko gojenk
in gojence , ki je bila popes ena z ume niškimi izdelki kipa ja Jakoba Sa inška in sli-
ka ke Ci e Po oka . Dogodka se je udeležilo mnogo isokih gos o , med njimi s a bila
udi minis e za p os e o Jože Po č in minis e za socialno sk bs o An on K žišnik.61
Za adi us ezne poli ike in os eščenos i se je za od pe dese ih le ih 20. s ole ja
čedalje bolj polnil, za adi pomanjkanja p os o a so začeli azmišlja i o g adnji no ega
šolskega poslopja. Z g adnjo so začeli le a 1962, ap ila 1966 so se no e šolske p o-
s o e p eselili p i az edi, s ečana o o i e us ano e z no im imenom Za od za slepo
in slabo idno mladino Ljubljana pa je po ekala 29. no emb a 1966.62
V ej us ano i so bile u esničene emeljne naloge: zgoja, izob aže anje in uspo-
sabljanje slepe in slabo idne mladine s pod očja Slo enije ako p edšolskem ko
osno nošolskem obdobju, ka je ezul i alo deja nos ih osno ne šole s p edšol-
skim oddelkom ( cem in malo šolo), šoli s p ilagojenim p og amom in domu z so
osk bo, ki s a delo ala ok i u za oda.63
Do le a 1968 je Za od za slepo mladino Ljubljani posk bel za 266 gojence . 197
od eh je končalo osno no šolo.
Ži ljenje slepe in slabo idne mladine
ljubljanskega za oda
Gojenci in gojenke so bili med šolskim le om celodne ni osk bi za oda, konce
edna pa je ečina p eži ljala na s ojih domo ih. Tis e, ki so se odločili os a i za odu,
so glede na določila hišnega eda (zgolj) ob nedeljah in p aznikih lahko obiskali s a ši
in so odniki.64 Med domačimi so gojenke in gojenci za oda p eži ljali udi pole na
58 SI AS 2061, . e. 222, Za od za slepo in slabo idno mladino. Zgodo inski o is 1919–1989, 5.
59 Več : SI AS 231, . e. 78, š . 628, Najemna pogodba.
60 SI AS 231, . e. 64, š . 2339/47, Zapisnik 8. edne seje uči eljskega s e a d ž. za odu za slepo mladino, 11. 4. 1947.
61 SI AS 231, . e. 91 (1948), š . 3724/48, Zapisnik 4. edne seje uči eljskega s e a na D ž. Za odu za slepo mladino,
30. 1. 1948.
62 Vilma K alj, »Za od za slepo in slabo idno mladino Ljubljani,« : S e loba izpod i a emo, 164.
63 SI AS 2061, . e. 222, Za od za slepo in slabo idno mladino. Zgodo inski o is 1919–1989, s . 10.
64 SI AS 231, . e. 64, š . 2339/47, Zapisnik 5. edne seje uči eljskega s e a d ž. za odu za slepo mladino, 4. 1. 1947.
97
Mojca Šo n: Slepi in slabo idni Slo eniji od okupacije do šes dese ih le 20. s ole ja
meseca julij in a gus , uči eljs o je nam eč spoznalo, da je za slepega gojenca »zelo
ko is no in po ebno, da se po dese mesečnem ži ljenju in e na u nejo za d a
meseca na oddih, k s ojcem domači k aj, ke sice bi se popolnoma od ujili domu
in s ojcem. Tudi imajo doma p iliko seznani i se z ealnim ži ljenjem in z bo bo za
obs anek, ka jim je za odu p ih anjeno.«65
V za odu so pazili, da so bili gojenci in gojenke nenehno – po mnenju če ošolca
Hube a celo p e eč – zaposleni:
Vsi smo p ezaposleni. /…/ Učni nač i so p i nas is i ko običajnih šolah. Jasno je, da je
o za nas p ecej ežko b eme. Venda je nujno, ke bi bila sice izob azba nas slepih slabša.
Imamo pa še eč specialnih p edme o , ki o okom, ki idijo, niso po ebni. /…/ V popol-
danskih u ah pa imamo ple a s o, miza s o in gospodinjs o. Ke nas glasba zelo eseli,
se neka e i uče celo eč ins umen o . Vse o nas oliki me i zaposli, da nam le edko
os ane še kaj p os ega časa.66
Niso pa bili zaposleni le s šolskimi in akul a i nimi deja nos mi, up a a jih je
akoj po seli i na Mi je nam eč začela u aja i udi hišna dela. Vsi so pomagali p i
čiščenju pa ke a učilnicah in spalnicah, dekle a so pomagala p alnici p i p anju
pe ila in kuhinji p i pomi anju posode. Dne ni ed za oda je bil naslednji: s ajanje
ob 6.30, očno ob 7.00 zaj k, da so gojenke in gojenci lahko poslušali ju anja adijska
po očila, po zaj ku pos iljanje pos elj, od 7.45 do 8.10 ju anja elo adba.67 Ta je bila
zelo pomembna; p iso ni so jo začeli z osno nimi ajami (ob a i, ko aki k ogu), ki so
p ešle ek. Sledile so dihalne in az ezne aje. Za goji e mehkejše hoje in o ien acije
p os o u so s ko epe icijo adili udi alčko ko ak.68 Od 8.15 do 11.45 je po ekal
pouk, ob 12.00 je bilo kosilo, po obedu je bil na s i sp ehod ali azgiba anje na d o-
išču, od 14.00 do 16.00 so imeli očno delo, ob 16.00 malico in odmo do učne u e ob
17.00, ki je ajala do eče je ob 18.30. Po eče ji so imeli gojenke in gojenci p os o, a
čas naj bi izko is ili za b anje, sp ehode, poslušanje adia. Ob 19.30 je sledilo umi anje,
ob 20.00 so mo ali o oci k nočnemu poči ku, gojenci ob ne šole in gojenke gospo-
dinjske šole pa so smeli os a i pokonci do 21. u e. V p os em času so imeli is i, ki so
se učili glasbo, glasbene u e in aje. Teh je bilo edno p ecej, šolskem le u 1947/48
je bilo na šoli na p ime pe uči elje glasbe, iolino se je učilo sedem dečko in ena
deklica, kla i so se učili š i je dečki in i deklice, čelo d a dečka in ena deklica, o glice
šes najs dečko in enajs deklic, ci e i deklice in ha moniko pe dečko .69
Uči eljski zbo je podpi al o ganizi anje pioni skih ses anko , ki so bili na u niku
sak če ek, in ses anko mladince , ki so bili na u niku ob sobo ah. Kul u no-
p os e ni sek o je o ganizi al uski k ožek, k ožek glasbene eo ije, b alni k ožek in
k ožek za »ideološki š udij.« Glede na po očilo uči eljskega zbo a je bila udeležba
eh k ožkih edno zelo isoka. No emb a 1947 so članice in člani mladinskega ak i a
65 SI AS 231, . e. 91 (1948), š . 3724/48, Zapisnik 7. edne seje uči eljskega s e a na d ža nem za odu za slepo mla-
dino, 11. 5. 1948, 2.
66 P a ica, »Temo p emagujejo,« 18. 4. 1957.
67 SI AS 231, . e. 64, š . 2339/47, Zapisnik 5. edne seje uči eljskega s e a d ž. za odu za slepo mladino, 4. 1. 1947.
68 SI AS 231, . e. 64, š . 2339/4, Zapisnik 7. edne seje uči eljskega s e a d ž. za odu za slepo mladino, 12. 3. 1947.
69 SI AS 231, . e. 90, š . 2077/2, Zapisnik 5. edne seje uči . s e a, 18. 2. 1948.
98 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
p ejeli izkaznice in se po ezali z ajonskim in mes nim odbo om mladince . Po ezani
so bili udi z mladinskimi ak i i domo slepih Zag ebu, Zemunu in Sa aje u.70
O ganizi anje in spodbujanje ak i nega p eži ljanja p os ega časa pa ni bilo po e-
zano zgolj z željo, da bi gojenke in gojenci p idobili čim eč znanja, em eč udi z željo,
da bi i najmanjši mogoči me i k šili za odske p edpise:
Neka e i gojenci in gojenke ne p id ža ajo očno za odskih p edpiso ob p os em času.
P ime ilo se je že ečk a , da so se gojenci in gojenke sk i oma ses ajali, ka bi lahko odilo
do k i ičnih slučaje . O em se je az ila deba a. Da bi gojence in gojenke p os em času
popolnoma ločili ni zgojno in bi bilo s em eč nega i nega ko pozi i nega. Sklenili smo,
da bomo še bolj p a ilno zaposlili i ene i d uge, ako da ne bi imeli časa misli i na d ugo.
V p os em času pa bomo šili boljšo kon olo.71
V a hi skem g adi u je eč po očil o »nezado olji em edenju učence «; uči elj-
s o je zlas i k i izi alo »neizpolnje anje p edpiso dne nega in hišnega eda, kajenje
in nedos ojno go o jenje, zlas i slednje se je zelo azpaslo«.72 Vzgoji elji so eža e eše-
ali sp o i in mnoge od njih udi ešili. Gojenke in gojenci so zado olji o nap edo ali
p ed sem p i osebni higieni, ki je bila po ojni, udi na eza i z sesplošnim pomanj-
kanjem oale nih po ebščin in oblačil, med bolj pe ečimi p oblemi.73
S higieno in zd a jem so bila po ezana le o anja. 73 slepih o ok je bilo koloniji
že le a 1949; upo abljali so kapaci e e s a bi gluhonemnice Po o ožu.74 Le a 1953
so za slepe o oke o ganizi ali p o abo jenje na Ok oglem p i K anju, kje je imel ZSS
s oje ok e ališče. Tabo so poimeno ali Jelen, udi šo o om so dali imena – Bela hiša,
Speči med ed, Slon, Rjo eči le in Ho el Mu. Ak i nos i Jelenu se niso azliko ale
od ak i nos i d ugih abo o . Mladina je ig ala azne ipne, slušne in o ien acijske ig e,
hodili so na izle e. Tabo ni ogenj jih je zd užil glasbi. Glede na pisanje Po oče alca
so bili o oci na poči nicah zelo zado oljni: »V abo u je bilo eselo in nihče ni imel
obču ka, da česa ne zmo e ali da je za ka koli p ik ajšan, ke ne idi.«75 V zače ku le a
1954 je bil p a ako na Ok oglem o ganizi an eno edenski smuča ski ečaj za slepe
mladince. Tečaj s a odila uči elj iz Za oda za slepo mladino Ljubljani in ene Tone
Koši .76
Ži ljenje za odskih o ok so olajšali .i. pa ona i, ka e ih nas ajanje s a po ojni
spodbujali minis s i za socialne zade e in p os e o. Naloga pa ona o je bila sk b
socialno-zašči nega značaja za določen za od spo azumu z njego o up a o, ki so
jo osk bo ancem s p os o oljnimi ednimi in iz ednimi p ispe ki dena ju ali blagu
nudile množične o ganizacije ozi oma o ganizi ane ljudske množice.77
70 SI AS 231, . e. 90, š . 2077/1, Zapisnik 3. edne seje uči . s e a, 2. 1. 1948.
71 SI AS 231, . e. 90, š . 2077/3, Zapisnik 6. edne seje uči . s e a, 25. 3. 1948.
72 SI AS 231, . e. 149, 1949, 680-1400, Zapisnik semes alne seje uči eljskega s e a, 13. 1. 1949.
73 SI AS 231, . e. 66, š . 2339/47, Zapisnik 2. edne seje uči . s e a d ž. Za odu za slepo mladino, 28. 11. 1947.
74 SI AS 231, . e. 141, 1949, Poči niška kolonija gluhonemih in slepih Po o ož 1949, z ezek Spisi.
75 Po oče alec, »P o abo jenje slepih o ok Jugosla iji,« 30. 9. 1953. Gl. udi Dne nik, »Slepi abo niki so med
najboljšimi Slo eniji,« 4. 5. 1960.
76 In alidski es nik, »Med slepimi smuča ji na Ok oglem p i K anju,« 24. 1. 1954.
77 SI AS 231, . e. 65, Na odila za delo in o ganizacijo pa ona o .
99
Mojca Šo n: Slepi in slabo idni Slo eniji od okupacije do šes dese ih le 20. s ole ja
G adi o iz ma ca 1948 izkazuje, da je pa ona nad za odom p e zel Li os oj, ki
je mesečno pošiljal p ispe ke. Vso o je up a a za oda po abila spo azumno z gojenci
in kolek i om Li os oj » najboljšo ko is in eselje naši mladini«. Gojenci so iz h a-
ležnos i o a ni o ganizi ali akademijo, ki je po ekala po ogledu o a ne: »Vse dela-
s o je bilo z nas opom zado oljno, o ej je naša mladina dosegla uspeh.«78
Pedagoški p oces le ih po d ugi s e o ni ojni
V Za odu za slepo mladino Ljubljani, ka e ega cilj je bil a o ancem uspešno p e-
da i znanja, ki bi jim »omogočila ključi e d užbo ko p oduk i nim članom /…/ in
samos ojno ži ljenje,«79 so le ih po d ugi s e o ni ojni sp emljali az oj no ih, speci-
alnih učnih p ipomočko ozi oma az oj p ipomočko , ki naj bi olajšali ži ljenje slepim
in slabo idnim osebam. Up a nica Dobo šek je na seji uči eljskega s e a no emb a 1947
po edala, da je p o ačun za oda po sem izč pan, za o niso mogli kupi i ni i knjig ni i
papi ja.80 Ob em je bilo az eselji o dejs o, da je za odu 13. no emb a 1947 delo začel
ečaj za članice AFŽ, ki so si želele nauči i se B aillo e pisa e. Nanj se je p ija ilo šes najs
članic, ki so si za cilj zadale pisanje sodobnih ak ualnih knjig za slepe in slabo idne o oke
in mladino.81 Da so bile uspešne, kaže poda ek, da je bilo le a 1947 za odski knjižnici
451 knjig, že le o kasneje pa 561, od eh 137 b ajici.82
V le ih po ojni je p imanjko alo udi ablic za B aillo o pisa o, ki jih je za od p ej
na očal izključno iz ujine.83 Relie ne zemlje ide, ačunske sk injice, isalne p ibo e za
geome ijo, pisala id . so mo ali uči eljice in uči elji sp a izdelo a i sami, p i ejali in
ses a ljali pa so udi šolske knjige b ajici e po ečanem č nem isku. Nap edek, ki
je p inesel a dio izualne nap a e: elek onska po eče ala in azlične op ične p ipo-
močke za pisanje in b anje, magne o one, kase o one, op akone, z očne ačunalnike, je
bil ak a sk omnih zame kih. Večji az oj p ipomočko za usposabljanje, o ien acijo
in elesno adbo e d užabnih ige so p inesla osemdese a le a 20. s ole ja.84
Uči eljs o je p ihajalo za od iz uči eljskega na aščaja s pe le no p akso in je
za odu p ak ici alo i le a; s oko ni izpi je na o op a ljalo p ed posebno izpi no
komisijo. Po s oko nem izpi u, ob eznem od le a 1930, je bil uči elj sice imeno an
za s alnega s oko nega uči elja za odu,85 enda je bil sako le o dolžan izkaza i s o-
78 SI AS 231, . e. 92, š . 2077/3, Zapisnik 6. edne seje uči . s e a, 25. 3. 1948.
79 Dunja Dobaja, »O oci s posebnimi po ebami Slo eniji (1918–1990): od seg egacije do in eg acije,«
D užboslo ne azp a e 38, š . 101 (2022): 124.
80 SI AS 231, . e. 66, š . 2339/47, Zapisnik 2. edne seje uči . s e a d ž. Za odu za slepo mladino, 28. 11. 1947.
81 Ibid.
82 SI AS 231, . e. 91 (1948), š . 3724/48, Zapisnik (9. edne) zaključne seje uči eljskega s e a Za oda za slepo mladi-
no za šol. le o 1947/48, 22. 6. 1948.
83 SI AS 231, . e. 51, 7851-9300, 7907-46, 18. 4. 1946.
84 SI AS 2061, . e. 222, Za od za slepo in slabo idno mladino. Zgodo inski o is 1919–1989, 8.
85 SI AS 228, . e. 3, 3/IV/6, Za od za slepe o oke Koče je, š . 268, dopis Vidi Tomšič – minis ici za socialno poli-
iko, 20. 6. 1945. Ma jan Pa čič, »Posebno šols o na Slo enskem. P egled izob aže anja in usposabljanja elesno
in duše no p izade ih o ok,« : Šols o na Slo enskem skozi s ole ja (Ljubljana: Slo enski šolski muzej, 1987), 646,
650. Gl. udi SI AS 231, . e. 92, š . 2077/1, Zapisnik 3. edne seje uči . s e a, 2. 1. 1948.
100 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
ko no in pedagoško usposobljenos . P i ocenje anju je bila posebna pozo nos pos e-
čena njego emu pouku (na kakšen način podaja učno sno , ali se d ži načel didak ike,
kako sno po ezuje z ak ualnim dogajanjem, ali zgaja in izob ažuje učenke in učence
socialis ičnem duhu) in učnemu uspehu (ali je p edelal p edpisano sno , kakšen je
uspeh ozi oma znanje učenk in učence , kakšna je disciplina az edu i d.). Komisija
je ocenje ala udi uči elje o ma lji os (ali se p ip a lja za pouk, ali pomaga mladini
iz en učnih u , kakšen odnos ima do uči eljskega zbo a in a na elja). Del ocene je bilo
udi uči elje o iz enšolsko udejs o anje (pisanje članko , p eda anja).
Kako je bila ide i splošna le na ocena, ponazo ijo naslednji p ime i:
a. Delo o . N. N. je bilo edaj em šolskem le u zgledno in zasluži za o nag ado,
poh alo, po e ili bi mu lahko odgo o nejše naloge i d.
b. To . N. N. je edaj em šolskem le u s oje naloge celo i op a il.
c. To . N. N.je edaj em šolskem le u s oje naloge gla nem op a il, mo al pa bo
p ihodnje …
d. To . N. N. edaj em šolskem le u s ojih nalog ni op a il…86
Zaključek
K p eob a u ži ljenju slepih in slabo idnih je med d ugim dop ineslo nekaj
po ojnih ak o . P i je bil p a ica do dela oseb s posebnimi po ebami ozi oma o i-
ami, ki jo je uzakonila us a a iz le a 1963 ozi oma njen 36. člen, ki je določal, da je
d užba dolžna us a i i pogoje za usposabljanje in p ime no zaposli e »za delo ne
popolnoma zmožnih oseb«. Pouda i i elja še nekaj p a nih ak o s pod očja zgoje
in izob aže anja. K onološko gledano: us a o FLRJ iz le a 1946, ki je zago a ljala
zgojo in izob azbo sem o okom, in Zakon o sedemle nem osno nem šolanju, ki
je določal ob ezno osno nošolsko izob aže anje.87 Ob em pa nikako ne mo emo
p ez e i Splošnega zakona o šols u z dne 25. junija 1958, ki je uzakonil eno no osem-
le no osno no šolo, š i ile no s ednje šols o, d ole ne išje šole in š i ile ne akul e e,
isoke šole in ume niške akademije in ki je p a ako eljal za se o oke. Zakon je
hk a i določal načela posebnega šols a, ka se je nanašalo udi na o oke z ok a ami
ida.88 Zelo pomemben pa je bil Zakon o posebnem šols u, ok i ka e ega je spa-
dalo udi šols o za slepo in slabo idno mladino, slo enska ljudska skupščina pa ga
je sp ejela 24. ok ob a 1960.89 Namen posebnih šol, ki so bile azdeljene na posebne
za ode za p edšolsko zgojo, posebne osno ne šole, posebne s oko ne šole, posebne
zgojne in izob aže alne za ode,90 je bil dosega i smo e zgoje in izob aže anja e
86 SI AS 231, . e. 140, 1949, š . 4533/9-49, Ocenje anje pedagoškega osebja posebnih zgojnih domo ih. Vp ašanja
za oceno.
87 Dobaja, »O oci s posebnimi po ebami,« 123.
88 Aleš Gab ič, Šolska e o ma 1954–1963 (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino: 2006), 90, 91.
89 »Zakon o posebnem šols u,« U adni lis Ljudske epublike Slo enije, 3. 11. 1960 (Ljubljana: Službeni lis , 1960),
425–28.
90 Ibid., 425, 426.
101
Mojca Šo n: Slepi in slabo idni Slo eniji od okupacije do šes dese ih le 20. s ole ja
op a lja i naloge ednih šol ozi oma zgojnih e izob aže alnih za odo , p ed sem
pa »usme ja i, p ip a lja i in usposablja i o oke za is a dela in poklice, ki najbolj
us ezajo njiho im nagnjenjem in sposobnos im«.91
D ža a in s oka s a o ej posk beli, da so o oci s posebnimi po ebami imeli zakon-
sko podpo o za (p ilagojeno) izob aže anje in p idobi e poklica. Dobaja ob em opozo i,
da je bila d užba s em zakonsko poklicana, naj osebe s posebnimi po ebami, ki bodo šle
»skozi p oces ‚omili e ozi oma odp a e az ojnih mo enj‘,« in eg i a. In nadaljuje, da
je bila »d užba ‚p ip a ljena‘ in eg i a i le is e o oke, ki so ‚uspešno‘ op a ili omenjeni
p oces. V em obdobju lahko in eg acijo še edno azumemo ko p ilagajanje ‚posebnih‘
ečinskim ‚neposebnim‘.«92
Kljub emu ne mo emo p ez e i dejs a, da s a šolanje in zaposlo anje p ipomogla
k ak i nejšemu ključe anju slepih in slabo idnih oseb gospoda sko in d užbeno
ži ljenje, k samos ojnemu, samoodgo o nemu ži ljenje slepih, o pa k azbijanju p ed-
sodko , ki jih je d užba do njih gojila le ih pop ej:
Vsekako se je o slepih pisalo že p ej, oda zdaj se p ič skuša pokaza i na is a dejs a, ki so
osno a njiho e nebogljenos i in be aškega načina ži ljenja. Pogos o se nam eč pozablja, da
so p edsodki, ki obs ojajo na ačun njiho ega člo eškega dos ojans a, le od az ekonom-
skih ak o je . Sko aj nesposobni, da bi načinu p oiz odnje p e eklos i našli kak šnokoli
zaposli e , so slepci najbolj pogos o ži eli od sožalja in na ačun s oje okolice. V kolek i ni
za es i d užbe pa so asli ko čudna bi ja, slepa ji in pa azi i.93
Vi i in li e a u a
A hi ski i i
• SI AS – A hi Republike Slo enije:
– SI AS 199, Še pok ajinske up a e Ljubljani, P os e ni oddelek 1941–1945.
– SI AS 228, Minis s o za socialno sk bs o Ljudske epublike Slo enije.
– SI AS 231, Minis s o za p os e o 1947–1950.
– SI AS 1460, Za od za slepo in slabo idno mladino Ljubljana (1919–1984).
– SI AS 2061, Za od Republike Slo enije za šols o (1950–1996).
Li e a u a
• Bizan , I an in Mimi B eznik. »Z eza slepih Slo enije.« V: S e loba izpod i a emo: zbo nik slepih
Slo enije, 51–124. Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969.
• Bizan , I an. »Cen e za ehabili acijo in a s o slepih Slo enije Ško ji Loki.« V: S e loba izpo-
d i a emo: zbo nik slepih Slo enije. Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969.
91 Ibid., 425.
92 Dobaja zapiše, da se zgojno-izob aže alni p oces za o oke s posebnimi po ebami ob a na anem obdobju imenuje
ehabili acija » smislu celo nega p ocesa, ki ima za končni cilj ključi e p oduk i no d užbeno ži ljenje.« – Dobaja,
»O oci s posebnimi po ebami,« 125.
93 Slo enski po oče alec, »O d užbenem značaju p ašanja slepih in njego em eše anju,« 28. 6. 1946, 7.
102 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
• Božič, Jože. Š i idese le uspešnega dela: 1946–1986. Ljubljana: Z eza d uš e slepih in slabo idnih
Slo enije, 1986.
• B eznik, Mimi. »In alidske dela nice Ško ji Loki.« V: S e loba izpod i a emo: zbo nik slepih Slo-
enije. Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969.
• Con iden i, Pe e in Mimi B eznik. »Dom slepih S a i Loki.« V: S e loba izpod i a emo: zbo nik
slepih Slo enije. Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969.
• Con iden i, Pe e . »Šola za pse odnike.« V: S e loba izpod i a emo: zbo nik slepih Slo enije, 312–
14. Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969.
• Dobaja, Dunja. »O oci s posebnimi po ebami Slo eniji (1918–1990): od seg egacije do in e-
g acije.« D užboslo ne azp a e 38, š . 101 (2022): 117–37.
• Gab ič, Aleš. Šolska e o ma 1954–1963. Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino: 2006.
• Guš in, Damijan, Vesna Je ebič Pe ko in I an Guš in. Os obodi e Koče ske. Koče je: Pok ajinski
muzej, 2005.
• Janežič Mikeš, Teja. »Sk b za slepe s e u in p i nas.« V: S e loba izpod i a emo: zbo nik slepih
Slo enije, 315–26. Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969.
• Kos, Janez. 50 le o ganizi ane d užbene sk bi za od asle slepe osebe Slo enije Ško ji Loki: 1936–
1986. Ško ja Loka: Cen e slepih in slabo idnih d . An ona K žišnika, 1986.
• K alj, Vilma. »Za od za slepo in slabo idno mladino Ljubljani.« V: S e loba izpod i a emo: zbo -
nik slepih Slo enije. Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969.
• Pa čič, Ma jan. »Posebno šols o na Slo enskem. P egled izob aže anja in usposabljanja elesno
in duše no p izade ih o ok.« V: Šols o na Slo enskem skozi s ole ja, 641–61. Ljubljana: Slo enski
šolski muzej, 1987.
• S e loba izpod i a emo: zbo nik slepih Slo enije. Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969.
• Šo n, Mojca. »Za od za slepe o oke Koče ju (1941-1944) in njego a seli e Ljubljano.« P i-
spe ki za no ejšo zgodo ino 49, š . 1 (2009): 269–78
• Šo n, Mojca. Ži ljenje Ljubljančano med d ugo s e o no ojno. Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgo-
do ino, 2007.
Pe iodika
• Bo ba, 1954.
• Dne nik, 1955, 1960.
• In alidski es nik, 1954, 1955.
• Po oče alec, 1953, 1955, 1957.
• P a ica, 1957.
• Slo enski na od, 1944.
• Slo enski po oče alec, 1946.
Tiskani i i
• U adni lis Ljudske epublike Slo enije, 1960. Ljubljana: Službeni lis , 1960.
• Us a a Ljudske epublike Slo enije. s,.: s.n., s.d..
• Us a a Socialis ične ede a i ne epublike Jugosla ije. [Beog ad]: U adni lis SFRJ, 1963.
103
Mojca Šo n: Slepi in slabo idni Slo eniji od okupacije do šes dese ih le 20. s ole ja
Mojca Šo n
THE BLIND AND PARTIALLY SIGHTED IN SLOVENIA
FROM THE OCCUPATION TO THE 1960S
SUMMARY
The a icle discusses he ins i u ional ca e o blind and pa ially sigh ed child en,
you h, and adul s in Slo enia while ocusing on he educa ional p ocess and employ-
men be ween Wo ld Wa II and he 1960s.
I p esen s a ious examples o pos -wa legisla ion as miles ones ha con ib-
u ed o ans o ming he li es o he blind and pa ially sigh ed. Fo people wi h spe-
cial needs o handicaps, hei igh o wo k, ensh ined in he 1963 Cons i u ion o
A icle 36 he eo , was undoub edly c ucial, as i s ipula ed ha socie y had a du y o
es ablish he condi ions o he aining and sui able employmen o “pe sons who a e
no ully able o wo k”. A ew o he legisla i e ac s ega ding educa ion and school-
ing a e wo h men ioning, including he 1946 Cons i u ion o he Fede al People’s
Republic o Yugosla ia, which gua an eed educa ion and schooling o all child en, and
he Se en-Yea P ima y Educa ion Ac , p o iding o compulso y p ima y educa ion.
We should also men ion he Gene al Educa ion Ac o 25 June 1958, which enac ed
a uni o m eigh -yea p ima y school, ou -yea seconda y educa ion, wo-yea highe
oca ional colleges, and ou -yea acul ies, colleges, and a academies, applicable o
all child en. Among o he hings, he ac also laid down he p inciples o special educa-
ion, which also applied o isually impai ed child en.94 The Ac on Special Educa ion,
adop ed by he People’s Assembly o Slo enia on 24 Oc obe 1960, also encompassed
he educa ion o blind and pa ially sigh ed you h and was hus c ucial.95
Special schools aimed o achie e he educa ional objec i es, pe o m he unc ions
o egula schools o educa ional ins i u ions, and especially guide, p epa e, and ain
child en o he jobs and p o essions bes sui ed o hei ap i udes and abili ies.
The educa ion and subsequen employmen undoub edly con ibu ed o he mo e
ac i e in eg a ion o he blind and pa ially sigh ed in o he economic and social li e,
o hei independen , sel - esponsible li ing, and o he elimina ion o he p ejudices
ha socie y had held agains hem in he pas .
94 Aleš Gab ič, Šolska e o ma 1954–1963 (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino: 2006), pp. 90, 91.
95 “Zakon o posebnem šols u,” U adni lis Ljudske epublike Slo enije, 3 No embe 1960, pp. 425–28.
110 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
no m, ki so p og am op edelje ale. Če udi o ne bi nujno pomenilo zmanjše anja p o-
g ama, pa bi se sekako sp emenili us aljeni načini u esniče anja p a ic.19
D as ični upad s eds e za izob aže anje po le u 1970 izhaja udi iz dejs a, da
so bile šes dese ih le ih iz edene ključne naložbe g adnjo, ši i e in obno o ins i-
ucionalne zgojno-izob aže alne m eže. S po ojno zakonodajo, p ed sem s šolsko
e o mo iz le a 1958, ki je na osno i Splošnega zakona o šols u u edla eno ni sis em
zgoje in izob aže anja, je izob aže anje slepih in slabo idnih e gluhih in naglušnih
nam eč pos alo njego in eg alni del.20 Eno ni sis em zgoje in izob aže anja so
skladu s splošnim zakonom o šols u ses a ljali p edšolski za odi, osno ne šole, gim-
nazije, s oko ne in išje s oko ne šole, uni e ze, isoke šole in ume niške akademije,
za odi za izob aže anje od aslih in s oko no izpopolnje anje, ajenski domo i in
d ugi iz enšolski zgojni za odi e »posebne šole za ob ezno osno no zgojo in s o-
ko no izob aže anje o ok z mo njami elesnem in duše nem az oju«.21 D ža na
zakonodaja, ki je bila za epublike do zpos a i e epubliških zakono za ezujoča, je
le a 1960 določila udi inanci anje šols a. Na a ni občin, epublik in a onomnih
eno e d ža e je jugoslo anski emeljni zakon o inanci anju šols a le a 1960 u eme-
ljil d užbene sklade za šols o za zbi anje s eds e za g adnjo in op emo seh s šol.
Republiški d užbeni sklad za šols o Slo eniji je bil us ano ljen spomladi 1961.22 Na
podlagi d ža ne zakonodaje je slo enska skupščina ok ob a 1960 sp ejela udi epubli-
ški Zakon o posebnem šols u. Ta je op edelil, da so »posebne šole namenjene o o-
kom z mo njami ali hibami elesnem ali duše nem az oju /…/, za adi ka e ih se ne
mo ejo zgaja i in izob aže a i ednih šolah in ednih izob aže alnih za odih, in, da
se zgajajo in izob ažujejo posebnih zgojnih in izob aže alnih za odih«.23 Sp eje a
zakonodaja je ako udi z idika p idobi anja no ih sodobnih p os o o omogočila
nap edek in sp emembe na pod očju zgoje, izob aže anja in » ehabili acije«24 slepih
in slabo idnih e gluhih in naglušnih.25
Za gluhe in naglušne e slepe in slabo idne so začeli obliko a i specializi ane, ako
imeno ane posebne za ode na azličnih a neh: posebne za ode za p edšolsko zgojo,
posebne osno ne šole, posebne s oko ne šole, posebne zgojne in izob aže alne
19 Po oče alec Skupščine SR Slo enije in Skupščine Jugosla ije za delegacije in delega e. Po očilo o u esniče anju poli ike
d užbenega in ekonomskega az oja SR Slo enije le u 1984, 33.
20 SI AS 2061, . e. 225, a. e. XIII/15, Za od za slepo in slabo idno mladino, Zgodo inski o is 1919−1989, 6. Aleš
Gab ič, Šolska e o ma 1953–1963 (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino: 2006), 90, 91. Splošni zakon o šol-
s u (1958) je uzakonil eno no osemle no osno no šolo, š i ile no s ednje šols o, d ole ne išje šole in š i ile ne
akul e e, isoke šole in ume niške akademije. Določil je udi načela posebnega šols a, pouka za p ipadnike na o-
dnos nih manjšin, izob aže anja od aslih in s oko nega izpopolnje anja e šol za izob aže anje uči elje .
21 Splošni zakon o šols u, 5. člen , UL FLRJ, XIV, š . 28, 16. 7. 1958, 746−61.
22 I anec, »O oci in mlados niki z mo njami elesnem in duše nem az oju,« 176.
23 »Zakon o posebnem šols u,« UL LRS , 3. 11. 1960, 425–28.
24 Te min ehabili acija se je ob a na anem obdobju za senzo no o i ane upo abljal kon eks u in eg i anja s p ila-
gajanjem senzo no o i anih ečinski populaciji na način, da naj bi ehabili acija pomenila omili e ozi oma odp a o
az ojnih mo enj, o ej senzo nih o i . – Dunja Dobaja, »O oci s posebnimi po ebami Slo eniji (1918−1990):
od seg egacije do in eg acije,« D užboslo ne azp a e 38, š . 101 (2022): 117−37.
25 SI AS 2061, . e. 225, a. e. XIII/15, Za od za slepo in slabo idno mladino. Zgodo inski o is 1919−1989, 6. Bojana
Globačnik, »Po ezanos za odo za gluhe z az ojem logopedije na Slo enskem,« Šolska k onika 32 = 56, š . 3
(2023): 291.
111
Ma a Rendla: U esniče anje s anda do in iz ajanje izob aže alnih p og amo ...
za ode e posebne šolske oddelke pod ok iljem zd a s enih ali socialnih za odo .26
V šes dese ih le ih, le a 1965, je p išlo denimo do dog adi e šolskega dela Za oda
za slepo mladino Ljubljani na Languso i ulici. Za odska šola se je no o zg adbo,
na Languso o 8, p eselila ap ila 1966, slo esno odp je no ega šolskega poslopja pa
je bilo 29. no emb a na d ža ni p aznik, dan epublike.27 Za od, ki je bil us ano ljen
le a 1919 Ljubljani in je obdobju od 1922 do 1944 delo al Koče ju e se na
Languso o ulico p eselil 1. ma ca 1946, je ak a dobil udi no o ime – Za od za slepo
in slabo idno mladino Ljubljana. Šolsko s a bo so skladu z zah e ami sodobnega
pouka in specialnih oblik usposabljanja mode no op emili.28 V Za odu za slepo in sla-
bo idno mladino se je p ičelo no o obdobje. Raz ija i so začeli udi oddelčne az ede
za slepe in slabo idne o oke z lažjo duše no mo njo in si p izade ali, da bi po s o-
ko nos i dosegli a en d ugih za odo za slepe po E opi.29
Tudi današnji Za od za gluhe in naglušne Ljubljana, ki s oji na Vojko i ces i 74 in
je do le a 1966 delo al današnji s a bi B Onkološkega inš i u a Ljubljana na Zaloški
ces i, se je julija 1966 p eselil še nedokončan objek osno ne šole no ega za oda ob
k ižišču Vojko e in Dimiče e ces e za Bežig adom. Objek osno ne šole je bil na o
med le nimi poči nicami z ma lji im delom ečine sodela ce za oda do zače ka šol-
skega le a oliko u ejen, da je jeseni lahko s ekel pouk za 186 o ok, azpo ejenih 23
oddelko . V naslednjih le ih s a bila končana še d a objek a, dom ajence in menza s
ku ilnico. S p eseli ijo domske zgoje in osk be dom ajence so bili zpos a ljeni
pogoji, ka e ih je za od delo al udi še osemdese ih le ih. P ojek i anja no e s a be
z eč objek i pa iljonske zasno e se je po nalogu minis s a za p os e o lo il pedago-
ški zbo za oda, z namenom, da bi zgodnjo » ehabili acijo« ključili čim eč o ok.
G adnja no ega za oda p ep ičanju, da bo a s unkcionalnos jo in sodobnimi a di-
o izualnimi s eds i e učili omogočal o okom seh s openj adek a no » ehabili a-
cijo«, se je p ičela 12. no emb a 1963. To je bilo le nekaj dni p ed em, ko so se Učne
dela nice aznih s ok Za oda za gluhe in naglušne Ljubljana, do edaj azme ane po
sej Ljubljani, no emb a 1963 p eselile no e p os o e Učnih dela nic za Bežig adom
8, kje so bile od ak a nap ej se s oke, azen damske ši alnice, na enem k aju.30
Poleg ljubljanskega za oda so se socializmu gluhi in naglušni o oci Slo eniji
lahko specializi anih us ano ah izob aže ali še Ma ibo u in Po o ožu. Današnji
Cen e za sluh in go o Ma ibo je bil z imenom Cen e za ko ekcijo sluha in go o a
us ano ljen junija 1962.31 Sp a je delo al ok i u šolske poliklinike p i Zd a s enem
domu Ma ibo , kasneje pa je pos al samos ojna us ano a. Ma ibo ski Cen e za ko ek-
cijo sluha in go o a je le a 1968 odp l še logopedski ambulan i Zd a s enem domu
26 »Zakon o posebnem šols u,« U adni lis Ljudske epublike Slo enije, 3. 11. 1960, 425–28.
27 Ve a Dimi ija Djokić, Zgodo ina Za oda za slepo in slabo idno mladino Ljubljana. Diplomsko delo (Ljubljana:
Filozo ska akul e a, 2016), 55, 56.
28 SI AS 2061, . e. 225, a. e. XIII/15, Za od za slepo in slabo idno mladino. Zgodo inski o is 1919−1989, 6.
29 Djokić, Zgodo ina za oda za slepo, 56. Globačnik, »Po ezanos za odo za gluhe z az ojem logopedije na
Slo enskem,« 293. SI AS 2061, . e. 225, a. e. 225/XIII/15.
30 Bogo Jakopič, »Ob 80-le nici cen a za ehabili acijo sluha in go o a Ljubljani,« K onika 28 (1980): 212−17.
31 K žić, »Od us ano i e gluhonemnice,« 347.
112 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Ra ne na Ko oškem in Zd a s enem domu Mu ska Sobo a.32 Cen e za ko ekcijo
sluha in go o a Po o ož, danes Cen e za komunikacijo sluha in go o a Po o ož, pa je
bil us ano ljen že no emb a 1945 z imenom Gluhonemnica za Slo ensko P imo je in
je nadalje al adicijo Za oda za gluhe Go ici, ki je bil na Slo enskem us ano ljen ko
p i le a 1840.33 Tudi po o oški cen e je šolskem le u 1965/66 odp l samos ojen
logopedski oddelek, kasneje pa še No i Go ici in na S a i go i.34
Omenjeni specializi ani za odi so o ili specializi ano izob aže alno m ežo za sen-
zo no o i ane o oke in mlados nike. V celo i so ok i u za odo na osno nošolski
a ni ob a na anem obdobju obs ajale ena specializi ana šola za slepe o oke in i šole
za gluhe o oke. Na s ednješolski a ni so senzo no o i anim bili na oljo ena posebna
poklicna ozi oma s ednja šola za gluho mladino ozi oma »slušno in go o no p izade e«,
ena posebna poklicna ozi oma s ednja šola za slepe in slabo idne, d a za oda za uspo-
sabljanje slušno o i anih o ok in mlados niko e d a za oda za usposabljanje slepih
in slabo idnih o ok in mlados niko .35 »Posebno« poklicno šolo za gluho mladino
Ljubljani, Šolo za učence gospoda s u p i gluhonemnici Ljubljani, je po d ugi
s e o ni ojni, ko je poklicno usposabljanje gluhih in naglušnih pos alo in eg alni del
splošnega s oko nega usposabljanja Slo eniji, z odlokom Minis s a za indus ijo in
uda s o z dne 23. ma ca 1946 us ano il ljubljanski Za od za gluho mladino. V poklicni
šoli, edaj imeno ani še ajenska šola, so učenci p idobi ali eo e ično znanje, p ak ično
pa so se usposabljali dela nicah d užbenega in zasebnega sek o ja. Na podlagi pod ža-
ljene iska ne bi šega gojenca za oda, g a e skega mojs a Ci ila Si a ja, so bile maja
1948 us ano ljene udi za odske dela nice, ako imeno ane Učne dela nice. Te naj bi
poleg š e ilnih d užbenih ob a o in zasebnih ob niških dela nic p ak ično poklicno
usposabljale in zaposlo ale slušno in go o no o i ano mladino.36
»Posebna« poklicna šola za gluho mladino Ljubljani se je sp a imeno ala
Vajenska šola, le a 1970 pa se je p eimeno ala Poklicno šolo e šolskem le u
1982/83 dobila ime Cen e za ehabili acijo sluha in go o a. Namen Učnih dela nic,
ki so do le a 1953 imele iska no, li og a ijo, knjigo eznico in damsko ši alnico, je bil
poklicno in delo no usposobi i gluhe in naglušne osebe za delo posameznih poklicih.
Učne dela nice, ki so usposabljale in zaposlo ale gluhe in naglušne učence e dela ce,
so obdobju 1952−1964 delo ale ko inančno samos ojen za od. S 1. janua jem 1962
pa so Učne dela nice začele poslo a i ko »in alidske« dela nice za p o esionalno
» ehabili acijo« in zaposlo anje gluhih in ko akšne le a 1964 spe p išle ses a o
ZGNL ko o ganizacijska eno a.37
Podobno je ekel az oj a s a in poklicnega usposabljanja slepih in slabo idnih.
Po d ugi s e o ni ojni se je S ahlo em g adu S a i Loki p i Ško ji Loki od le a
32 Globačnik, »Po ezanos za odo za gluhe z az ojem logopedije na Slo enskem,« 293.
33 K žić, »Od us ano i e gluhonemnice,« 347.
34 Globačnik, »Po ezanos za odo za gluhe z az ojem logopedije na Slo enskem,« 293.
35 S a is ični le opis SR Slo enije 1975, 366, 381. S a is ični le opis RS 1990, 500. S a is ični le opis SRS 1967, 438.
36 I an Ko ač, »Raz oj za odo za usposabljanje slušno in go o no p izade ih,« Jubilejni zbo nik cen o za usposablja-
nje slušno in go o no p izade ih na Slo enskem (1900–1975) (Ljubljana, 1975), 17.
37 K žić, »Od us ano i e gluhonemnice,« 342, 356.
113
Ma a Rendla: U esniče anje s anda do in iz ajanje izob aže alnih p og amo ...
1937 delujoči Dom slepih, ki je zago a ljal zače ek d užbene sk bi za od asle slepe,
začel az ija i sme i zd uže anja a s ene in delo ne e ape ske e izob aže alne
unkcije. Do le a 1950 so zpos a ili šče a sko, me la sko in ple a sko dela nico. Z
le om 1950 je začela delo a i udi ajenska šola, ki so jo ko poklicno šolo za učence
gospoda s u opus ili le u 1960/61. Le a 1962 so jo nasledile samos ojne, ako
imeno ane »In alidske dela nice« za usposabljanje slepih za delo indus iji.38 Z
njiho o us ano i ijo se je do edanje usposabljanje slepih in slabo idnih eo e ično in
p ak ično nadg adilo. Z zd uži ijo Doma in In alidskih dela nic le a 1964 Cen e
za ehabili acijo in a s o slepih Slo enije Ško ji Loki je današnji Cen e slepih in
slabo idnih Ško ja Loka (CSS) pos al edini specializi ani za od Slo eniji za poklicno
usposabljanje, zaposlo anje in domsko a s o oseb z ok a o ida.39 V le ih 1950−1964
so se p a zap a obliko ali pogoji za delo anje poklicne šole za usposabljanje in » eha-
bili acijo« slepih in slabo idnih. V cen u Ško ji Loki so se slepi in slabo idni lahko
izob azili za ele onis e, adminis a o je e za šče a je in me la je, šče a s o in me la -
s o s a eljala za »klasični« ob i slepih, pa udi za delo indus iji, na p ime
ko ina ski s oki.40 Cen e , ki je obdobju 1976−2004 ečk a menjal imena, je še
le u 1979, ko se je imeno al Cen e slepih in slabo idnih d . An ona K žišnika Ško ji
Loki, o ej p ed izb uhom jugoslo anske dolžniške k ize, p idobil d a no a objek a,
Dom osk bo ance in objek s ednje šole. Vključe al je dom, s ednjo šolo in »in alid-
ske« dela nice e iz ajal ehabili acijo, izob aže anje, zaposlo anje in a s o slepih.
Deja nos današnjega Cen a slepih, slabo idnih in s a ejših Ško ja Loka, ko se cen e
imenuje od le a 2005, se je od le a 2000, ko so In alidske dela nice pos ale samos ojno
podje je, in po le u 2004, ko se je s ednja šola za adi p emajhnega š e ila dijako zd u-
žila z Za odom za slepo in slabo idno mladino Ljubljana, sk čila na osk bo s a ejših.41
Delo anje socialno humani a nih in izob aže alnih
ins i ucij zaos enih in neugodnih
gospoda skih okoliščinah
Delo anje zd uženj za senzo no o i ane, ki so bila ob a na anem obdobju
op edeljena ko socialno humani a ne o ganizacije, in specializi anih izob aže alnih
ins i ucij ok i u o malnega izob aže alnega sis ema je k iznih osemdese ih le ih
op edelje alo p es uk u i anje inanci anja in u esnje anje obliki a če anja na seh
38 Pe e Con iden i in Mimi B eznik, »Dom slepih S a i Loki,« : S e loba izpod i a emo: zbo nik slepih Slo enije
(Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969), 138−47.
39 Zgodo ina – Cen e slepih in slabo idnih Ško ja Loka, p idobljeno 21. 2. 2025, h ps://www.css-sl.si/css-sko ja-loka/
zgodo ina/.
40 SI AS 2061, . e. 225, a. e. XIII/15, Za od za slepo in slabo idno mladino Zgodo inski o is 1919−1989, 12. I an
Bizan , »Cen e za ehabili acijo in a s o slepih Slo enije Ško ji Loki,« : S e loba izpod i a emo: zbo nik slepih
Slo enije (Ljubljana: Z eza slepih Slo enije, 1969), 152, 156.
41 Zgodo ina – Cen e slepih in slabo idnih Ško ja Loka. VAČ – Vi ualna Či alnica, p idobljeno 21. 2. 2025, h ps:// ac.
sjas.go .si/ ac/sea ch/de ails?id=1335645& e Code=SI_ZAL_%C5%A0KL/0397& ype=&subId=&subLink=.
114 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
pod očjih po abe. P emiki s uk u nih deležih s eds e za ako imeno ane d užbene
ja no inanci ane deja nos i so se iz ajali po k i e iju nujnos i, ka je pomenilo, da so
na p emike pli ale s uk u e p a ic in s uk u e ednos nih elemen o p og amo .
Iz eh azlogo so se zb anih s eds ih za d užbene ja ne deja nos i po ečali delež
s eds e za zd a s o, delež s eds e za zaposlo anje in delež s eds e za kul u o, med-
em ko so se s uk u ni deleži za izob aže anje, o oško a s o in špo zmanjšali.
S uk u na deleža je po na edenem k i e iju uspelo zad ža i socialnemu sk bs u in
azisko alni deja nos i.42 Poleg že omenjenega a če anja na pod očju naložb so iz a-
jalci ob a na anih deja nos i in s o i e mo ali ka najbolj acionalno po ablja i udi
ma e ial, zamenje a i d ažje ma e iale s cenejšimi, u ožene z domačimi in zmanjše a i
cene s o i e z manjšimi ačunanimi osebnimi dohodki.
V nadalje anju na opazo anih p ime ih ilus i am, kako so se p o ik izni uk epi
sakdanjem delo anju na eni s ani od azili specializi anih socialno humani a nih
o ganizacijah in na d ugi s ani specializi anih izob aže alnih us ano ah ok i u
o malnega izob aže alnega sis ema, ki so iz ajale zago o ljene p og ame.
Opazo ana d uš a, celjsko, k anjsko, kop sko in ljubljansko d uš o za gluhe in
naglušne, so bila ob a na anem obdobju članjena ep ezen a i no in alidsko o ga-
nizacijo Z ezo d uš e gluhih in naglušnih Slo enije (ZDGNS). ZDGNS je bila us a-
no ljena le a 1931 in je osemdese ih le ih zd uže ala inajs medobčinskih d uš e .
V skladu z načeli us a e iz le a 1974 in p og amskimi usme i ami d užbenopoli ične
o ganizacije Socialis ične z eze delo nega ljuds a (SZDL) in epubliške z eze sindi-
ka o je ZDGNS delo ala ja nem in e esu za zašči o in a o anje p a ic gluhih in
naglušnih. S speci ičnim delom se je ključe ala us a no zasno o ja no inanci anih
d užbeno pomembnih ozi oma splošno ko is nih deja nos i. Skladno z us a o so bile
e ja no inanci ane deja nos i ako imeno ane samoup a ne in e esne skupnos i (sisi)
za naslednja pod očja: socialno sk bs o, izob aže anje, zaposlo anje, zd a s o, o oško
a s o, kul u o in elesno kul u o, Skupnos in alidskega in pokojninskega za a o anja.
Z eza d uš e gluhih in naglušnih je bila s s ojimi članicami − d uš i – iz ajalka p o-
g ama ozi oma nalog posameznih in e esnih skupnos i. P og ami in naloge Z eze d u-
š e gluhih in naglušnih in njenih d uš e so bili ses a ni del ako imeno anega p og ama
s obodne menja e dela med posameznimi samoup a nimi in e esnimi skupnos mi
d užbenih deja nos i. To je pomenilo, da so bile samoup a ne in e esne skupnos i, ki so
bile o ganizi ane na azličnih a neh, epubliški, občinski, mes ni, medobčinski, zakon-
sko ob ezane so inanci a i d uš ene p og ame dela. Deleži inanci anja posameznih
občinskih siso so bili od isni od š e ila člano iz posamezne občine d uš u.43 Glede
na način inanci anja so d uš a s eds a delila na d a gla na dela, s oške poslo anja in
s oške iz ajanja p og amo in e esnih pod očij.44
42 Po oče alec Skupščine SR Slo enije in Skupščine Jugosla ije za delegacije in delega e. Po očilo o u esniče anju poli ike
d užbenega in ekonomskega az oja SR Slo enije le u 1984, 33.
43 SI AS 2052, . e. 64, a. e. 2, S ednje očni plan 1981–1985-TOSP Celje. SI AS 2052, . e. 68, TOSP Celje, Plan in
p og am dela za le o 1985.
44 SI AS 2052, . e. 69, a. e. ZDGNS, Plan in p og am dela d uš a za le o 1986. Medobčinsko d uš o slušno p izade-
ih Ljubljana, del. š e . 128/I-85, 30. 10. 1985, 17.
115
Ma a Rendla: U esniče anje s anda do in iz ajanje izob aže alnih p og amo ...
D uš a so ko iz ajalci nalog posameznih in e esnih skupnos i s ojih delo nih
p og amih naj ečji pouda ek namenjala socialni p oblema iki, izob aže anju, kul u i,
špo u, poklicnemu usposabljanju in zaposlo anju. V ok i u socialne deja nos i, ki je
nas ala iz sakodne nih po eb in želja oseb z ok a o sluha in go o a, so d uš a glu-
him in naglušnim pomagala na pod očju zago a ljanja socialnoekonomske a nos i.
Speci ične eža e gluhih in naglušnih so d uš a eše ala s pomočjo ši okega k oga
sodela ce in s oko nih us ano .
Da bi dosegla čim boljšo in eg acijo slušno o i anih slišečo d užbo, so d uš a
esno sodelo ala z semi, ki so se uk a jali s slušno o i ano populacijo. Sodelo ala so z
semi emi specializi animi us ano ami za zgojo in izob aže anje gluhih in naglušnih
o ok in mlados niko Slo eniji, s cen i za ehabili acijo in alido , z učnimi dela ni-
cami in s podje ji, ka e ih so bili slušno o i ani zaposleni, z občinskimi samoup a -
nimi in e esnimi skupnos mi, d užbenopoli ičnimi o ganizacijami in Z ezo slušno
p izade ih Slo enije. To je pomenilo, da so sk bela za izob aže anje in šolsko izpopol-
nje anje gluhih in naglušnih po končanem o malnem šolanju, udi s pomočjo le a
1980 us ano ljenega In o ma i no-izob aže alnega cen a p i epubliški z ezi slušno
o i anih. In o ma i ni-izob aže alni cen e gluhih Slo enije je nam eč u ejal in izdajal
specializi an časopis in e ijo za gluhe, o ganizi al s oko no službo p edzakonskega
in zakonskega s e o anja pod posebnimi pogoji za gluhe in u edel ele izijsko oddajo
s o alno me odo ozi oma komunikacijo,45 ki je ključe ala ak a izob aže alnem
sis emu še p epo edano upo abo znako nega jezika. Poleg ega je o ganizi al p eda-
anja, semina je in d uge oblike splošnega izob aže anja.46 Znako ni jezik ko jezik
pouče anja, ki se je na zače ku 19. s ole ja blisko i o ši il po s e u, je bil od le a 1880
p i pouče anju gluhih o ok za okoli s o le p epo edan. Go eči zago o niki o alne
me ode so na kong esu uči elje gluhih Milanu nam eč soglasno sklenili, da se upo-
aba znako nega jezika izob aže anju gluhih po E opi in njenih kolonijah p epo e47
in se u ede glaso no-go o na me oda pouka. Pono no p iznanje znako nih jeziko
izob aže alnem sis emu je bilo po dolgole nih zah e ah doseženo osemdese ih
le ih p ejšnjega s ole ja, ko so neka e e e opske d ža e uzakonile znako ne jezike
ko manjšinske jezike. UNESCO (The Uni ed Na ions Educa ional, Scien i ic and
Cul u al O ganiza ion) pa je le a 1985 o alno ozi oma di e enci ano komunikacijo
de ini al ko me odo pouka gluhih in naglušnih, ki ključuje p ime ne slušne, očne
in us ne načine spo azume anja, j. mimiko, ges e, b anje, pisanje in se d uge načine,
ki zago a ljajo ečjo jasnos in olajšujejo spo azume anje.48
P i oži i i slo enskega znako nega jezika je z us ano i ijo In o ma i nega-
izob aže alnega cen a gluhih Slo enije odig ala pomembno logo Z eza d uš e
45 To alna komunikacija je me oda pouče anja gluhih in naglušnih o ok eč jeziko nih modalnos ih, ko so a alna
(poslušanje), o alna (go o ) in manualna (znako ni jezik) komunikacija. Gluhi o ok lahko upo ablja en način ali
kombinacijo načino komunici anja glede na s oje komunikacijske zmožnos i dani si uaciji. – Ma je ka Kulo ec,
»Slo enski znako ni jezik skozi čas,« Šolska k onika 32 = 56, š . 3 (2023): 335.
46 SI AS 2052, . e. 64, S ednje očni plan 1981−1985-TOSP Celje.
47 Kulo ec, »Slo enski znako ni jezik skozi čas,« 331.
48 And eja Žele in Jasna Bauman, »Slo enski znako ni jezik med no mo in p akso,« : Simona K anjc, u ., Obdobja
30: Meddisciplina nos slo enis iki (Ljubljana, 2011), 577−82.
116 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
gluhih in naglušnih Slo enije (ZDGNS). Slo enski znako ni jezik je najp ej zaži el na
medijskem pod očju. S pouče anjem ok i u ečaje in semina je je ZDGNS obe-
nem posk bela udi za njego sis ema ični az oj. Tako se je po le u 1980 začela k epi i
ja na za es o znako nem jeziku ko jeziku gluhih. Na TV Kope se je poja ila udi p a
oddaja za gluhe. Tudi RTV Slo enija je nekaj le za em začela posamezne oddaje op e-
mlja i s p e odom slo enski znako ni jezik ali slo enščino k e njah.49 Pod pli om
se ši še p epozna nos i znako nega jezika, s poli ičnim pli om s e o ne o ganizacije
gluhih (Wo ld ede a ion o Dea ) in p omocijo znako nega jezika s e u e p i iskom
domače ja nos i, p ed sem od aslih gluhih, zlas i s a še gluhih o ok, je udi ods o
specializi ane izob aže alne us ano e za gluhe in naglušne, današnjega Za oda za gluhe
in naglušne Ljubljana (ZGNL), p epoznalo po ebo po znako nem jeziku in le a 1988
in eg i alo idejo o ključi i slo enskega znako nega jezika izob aže anje gluhih.50
Znako ni jezik, ki je bil o malno izob aže anju p epo edan − nepos edno z uči elji so
o oci in mlados niki komunici ali le go o no –, so gluhi in naglušni sice udi do ak a
že upo abljali ne o malni komunikaciji za odih za gluhe, p ed sem am, kje so se
d užili s sebi enakimi. Z pelja o slo enskega znako nega jezika o malno izob aže-
anje se je ako na ak a nem Za odu za usposabljanje slušno in go o no p izade ih
Ljubljani ok og le a 1990 začelo pouče anje gluhih in naglušnih po načelu o alne
komunikacije.51
Z izob aže anjem je bila po ezana udi sk b d uš e za kul u no udejs o anje glu-
hih. Za pod očje kul u e so ok i u d uš e delo ale kul u no-ume niške sekcije z eč
podsekcijami ( olklo no, i mično, pan omimično, d amsko, eci acijsko, b alno, o o
k ožkom, s podsekcijama p eda anj in obisko anja kul u nih p i edi e ). Ke je bila
sk b za d ig kul u e slušno o i anih pomembna deja nos d uš e , so si a p izade ala
u edi i knjižnico in naba i i ehnične p ipomočke. Sk b d uš e za špo in ek eacijo
slušno o i anih pa je bila še zlas i pomembna za in eg acijo slušno o i anih slišečo
populacijo. Za eza in cilj s ednje očnih plano d uš e s a bila nam eč in eg acija in a-
lido seh p o ilo ečinsko populacijo. D uš o je eše alo udi eža e zd a s ene
na a e slušno in go o no o i anih. Nudilo je pomoč p i negi na domu, posk belo za
sp ems o slušno o i anih zd a s ene us ano e in pomagalo p i spo azume anju,
naba i slušnih apa a o in delo za slušne apa a e, p i ključe anju slušno o i anih
o ok in o ok slušno o i anih s a še no malno ži ljenje, p i šolanju in usposa-
bljanju, o ganizi alo je p eda anja in s e o anja iz zd a s a. D uš o je sp emljalo
udi šolanje slušno o i anih o ok, sodelo alo s cen i za ko ekcijo sluha in go o a e
zgojno- a s enimi za odi in pomagalo eg esi a i poči niko anja slušno o i anih.
Analizi ani p ime i inančno o edno enih p og amo dela d uš e gluhih in
naglušnih in njiho a ealizacija kažejo, da so se d uš a okoliščinah p o ik iznih
uk epo ok i u opisanega sis emskega ja nega inanci anja soočala s p ecejšnjimi
eža ami. P aksa je bila, da samoup a ne in e esne deja nos i, ki so bile zakonsko
49 Kulo ec, »Slo enski znako ni jezik skozi čas,« 334.
50 Pe a Reza , »Gluhi uči elji Slo eniji,« Šolska k onika 32 = 56, š . 3 (2023): 305.
51 Kulo ec, »Slo enski znako ni jezik skozi čas,« 334.
117
Ma a Rendla: U esniče anje s anda do in iz ajanje izob aže alnih p og amo ...
ob ezane so inanci a i z ezo in d uš a, eh ob eznos i do iz ajalce niso pok i ale
celo i. V okoliščinah ežke gospoda ske si uacije so d uš a pouda jala, da običajno
iz edejo le del zač anih p og amo za adi p imanjko anja inančnih s eds e , saj so
sisi za d užbene deja nos i inančne ob eznos i do d uš e ponekod ealizi ali le polo-
ično ali pa še manjši me i.52
Celjsko d uš o, ki je med s oje člane ključe alo udi p edšolsko in šoloob ezno
populacijo, je za p o polo ico osemdese ih le sko aj polo ico seh s eds e name-
nilo iz ajanju osno ne unkcionalne deja nos i – o ej p og ama, slabo dese ino s ed-
s e je p ed idelo za pok i je ma e ialnih s oško , ki so zajemali s oške d uš a za
bančne in poš ne s o i e, pisa niški ma e ial, p e oze, kilome ino, p i edi e, naje-
mnine, za a o anje, zd že anje p os o o , naba o in en a ja, dob ih 41 ods o ko pa
je p ed idelo za osebne dohodke zaposlenih ozi oma hono a je iz ajalce deja no-
s i. P i em naj bi okoli e jino s eds e p ispe al sis za socialno sk bs o, po okoli 7
ods o ko sis za o oško a s o, sis za zd a s o, sis za elesno kul u o, sis za kul u no
skupnos , SPIZ, okoli 16 ods o ko sis za izob aže anje in 13 ods o ko sis za zapo-
slo anje. Ke jim zakonsko ob ezani inance ji niso nakazo ali zap ošenih s eds e , je
celjsko d uš o le u 1982 do siso za zelo k i ično s ališče za adi neizpolnje anja
njiho ih ob eznos i, označilo jih je za »neko ek n[e], neodgo o n[e] in d užbeno
neup a ičlji [e]«. Pouda ili so, da se p i s ojem delu na seh pod očjih obnašajo s a-
bilizacijsko. To je pomenilo, da so po abo p ilagodili in pod edili a če anju. Poleg
ega so sk omnejše inanci anje nadomeščali s p os o oljnim delom. Klubske p os o e,
ki so jih sami u edili, so zd že ali in čis ili z las nim delom. Za ealizacijo nalog so
upo abljali udi las ne a omobile b ez po ačila s oško . S eds a so se udili p ido-
bi i udi od zasebniko , o ej zasebnega podje niškega sek o ja. Financi anje celjskega
d uš a za slušno o i ane za le o 1983 je bilo akšno, da je zadoščalo le za iz edbo dela
p og amskih deja nos i, ka je pomenilo umanjkanje s eds e za ope a i no edno
delo anje. Celjsko d uš o je obenem opozo ilo, da ako ne bo šlo nedogled in da
bi sisi mo ali izpolnje a i s oje naloge ozi oma p obleme slušno o i anih eše a i
skladu z us a nimi določili.53 Enega od s ojih so inance je , Kul u no skupnos Celje,
je le a 1983 glede na odob ena s eds a sp aše alo, ali meni, »da so ‚be ači‘ ali socialni
podpi anci«, in jo obenem opozo ilo, da so »enakop a ni d ža ljani […] socialis ične
d užbe, [ka e e] us a a daje enake p a ice sem«.54 Tudi planu in p og amu za le o
1985 je celjsko d uš o zapisalo, da so inančni nač k čili na ačun p os o oljnega
dela člano in is ih, ki so bili slušno o i ani populaciji p ip a ljeni pomaga i. Zapisali
so, da jim je že ob akem nač u p imanjko alo s eds e za ealizacijo pomembnih in
za slušno o i ane ži ljenjsko pomembnih nalog. V okoliščinah sesplošnega a če a-
nja so inance je p osili, naj jim naslednjem koleda skem obdobju ne k čijo inanč-
nih s eds e , saj da posamezne sise b emenijo le simbolno glede na ezul a e dela,
52 SI AS 2052, . e. 69, DSP LJ, del. š e .: 104/I-2, 23. 9. 1985, Pos edo anje poda ko , 1−2.
53 SI AS 2052, . e. 67, a. e. TOSP Celje 1983, Po očilo o delu le u 1983 (de e mesečno), š . 225/83, 18. 10. 1983,
Plan in p og am dela s inančnim o edno enjem za le o 1984, 1−4.
54 SI AS 2052, . e. 67, a. e. TOSP Celje 1983, š . 244/83, 8. 11. 1983, Pogodba o so inanci anju p og ama kul u nih
nalog.
118 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
po ebe in p a ice slušno o i anih. S ojo p ošnjo je celjsko d uš o u emelje alo z
besedami, da »na las no pobudo in pobudo d užbeno-poli ičnih o ganizacij, up a nih
in s oko nih o ganizacij in samoup a nih in e esnih skupnos i nač uje s oje delo o
seh p ašanjih, p og amski zasno i, kad o skih zade ah, s so odnimi o ganizacijami
d ža i in iz en nje«. Ke se je osemdese ih le ih mo eno inanci anje d uš e s
s ani zakonsko ob ezanih inance je pona ljalo, so d uš a pouda jala, da je njiho e
naloge in p og ame s inančnim o edno enjem eba ključi i p og ame siso ko
ses a ne dele p og ama na podlagi s obodne menja e dela, saj ko iz ajalci nalog posa-
meznih in e esnih skupnos i op a ljajo za slušno o i ane člane (gluhoneme, gluhe
in naglušne) speci ične naloge s speci ičnimi znanji, ko so ges ikulacija, hi ologija in
dak ologija.55
Za adi pomanjklji ega inanci anja je udi kop sko d uš o slušno o i anih
podobno pos opalo p i p emos i i neugodnega inančnega položaja. Za p o polo ico
le a 1984 je po očalo, da je s p os o oljnim delom p epleskalo in u edilo del d uš e-
nih p os o o e da je z zd že anjem in pop a ili imelo nemalo eža . S ano anjska
skupnos občine Kope in s ano anjsko podje je se nam eč nis a odzi ala na njiho e
p ošnje glede ekočih pop a il in zd že anja p os o o . P i pop a ilu oken se je ako
ne a nos i znašel udi ma e ial, ki so ga d uš u po znižani ceni zago o ila lesna
podje ja za pop a ilo oken. Po ožilo je, da d uš u na pop a ilo kopalnice čakajo že
e je le o.56
Naj ečje ljubljansko d uš o za slušno o i ane (Temeljna o ganizacija za slušno
p izade e Ljubljana − TOSP LJ), ki je zd uže alo 17 občin, je p egledu inančnega
o edno enja p og ama dela le o 1982 označilo za naj ežje s ojem pe dese le nem
delo anju. Za adi splošne gospoda ske si uacije jim je uspelo ealizi a i le 67 ods o ko
nač o anih s eds e , saj mu sisi za d užbene deja nos i niso izplačali s ojih ob eznos i,
čep a so bili o po zakonu dolžni s o i i. Tako na zače ku le a 1982 ni imelo dena ja za
izplačilo osebnih dohodko . Posledično je p išlo do kad o ske s iske, saj je izgubilo soci-
alnega dela ca, p edsednika špo a in p edsednika kul u e. V akšni si uaciji je d uš o
p osilo za p emos i eni k edi p i Jugolo e iji. Začelo je udi las no deja nos – mini
iska no, p ed sem z namenom, da bi se osamos ojilo in da njiho a deja nos ne bi bila
oliki me i od isna od zakonsko ob ezanih inance je – siso , saj so i iz le a le o
nakazo ali manj s eds e .57 Za e je če le je le a 1983 so sisi nakazali le 45 ods o ko
plani anih s eds e . Finančno si uacijo so poslabše ale udi p o esionalizacija zaposle-
nih d uš ih za slušno o i ane in adap acije p os o o . S eds a iz las ne deja nos i
p o ačunskih s eds ih ljubljanskega d uš a so ako le u 1983 p eds a ljala ka 60
ods o ko .58 Dohodek od iska ne naj bi pok il osebni dohodek iska ja in še del oseb-
nega dohodka š i ih zaposlenih: 30 ods o ko osebnega dohodka sek e a ja, 30 ods o -
ko osebnega dohodka ačuno odje, 20 ods o ko osebnega dohodka adminis a o ja
55 SI AS 2052, . e. 68, TOSP Celje, Plan in p og am dela za le o 1985.
56 SI AS 2052, . e. 69, a. e. TOSP Kope , Po očilo o delu za čas od 1. janua ja do 30. junija 1984, 19. 6. 1984, 2.
57 SI AS 2052, . e. 67, TOSP Ljubljana, 1982, Po očilo o delu d uš a 1982, 25. 3. 1983, 1−3.
58 SI AS 2052, . e. 67, Po očilo o dogo o u DSPLJ in DO Pa alele o zd uže anju s eds e in us a janju skupnega
dohodka, 27. 10. 1983, 1−4.
119
Ma a Rendla: U esniče anje s anda do in iz ajanje izob aže alnih p og amo ...
in 10 ods o ko dohodka snažilke. V inančni kons ukciji je za s oje delo anje poleg
zakonsko ob ezanih inance je ljubljansko d uš o na edlo dohodke od najemnin za
s ano anja, dohodke iz las ne deja nos i in d uge iz edne dohodke, člana ine, ki pa jih
člani niso edno po a na ali. Z las no deja nos jo naj bi p ih anili del s eds e zakonsko
ob ezanih inance je (siso ) in jih p eusme ili iz ajanje namenske deja nos i ozi oma
za akumulacijo las ne iska ske deja nos i. Ko las no deja nos so odili udi bi e, imeli
pa so udi s ano anji na Topniški in Jamo i.59
Ko kaže p ime ljubljanskega d uš a, se jim je odloči e za zpos a i e iska ne
in bi eja − las ne deja nos i – ob es o ala, saj jim je ežkem položaju d ža e zago-
a ljala zaneslji p ihodek. Tudi d uga d uš a, ki so p i nač o anju s ojih inančno
o edno enih p og amo ečino skupnega p ihodka name a ala nameni i za u esniče-
anje posebnih socialnih p og amo (od 50 do 60 ods o ko ), p eos alo pa za pok i-
anje s oško ednega poslo anja, amo izacije in zd že anje las nih d uš enih
p os o o e osebnih dohodko , so neugodnih inančnih azme ah a nala podobno
ko ljubljansko. Pouda jala so udi, da nač e p ilagajajo s abilizacijskemu p og amu,
ka je pomenilo, da jih je na sakem ko aku op edelje alo a če anje.
V nadalje anju p eds a ljam še o is delo anja iz ajalce zago o ljenih izob aže-
alnih p og amo za senzo no o i ane osebe k iznih osemdese ih le ih – današnji
Cen e IRIS, ki se je le ih 1965−2016 imeno al Za od za slepo in slabo idno mla-
dino Ljubljana, in današnji Za od za gluhe in naglušne Ljubljana, ki se je obdobju
1964–1993 imeno al Za od za usposabljanje slušno in go o no p izade ih Ljubljana.
Za od za slepo in slabo idno mladino Ljubljani, ki je p edme nik in učni nač
dobil le a 1969 in je z mul i- in in e disciplina nim p is opom iz ajal usposabljanje
in izob aže anje slepih in slabo idnih o ok, nudil sis ema ično pomoč in s e o a-
nje p ek mobilne službe specialnih in ehabili acijskih pedagogo , ako imeno ane
i lopedagoške službe, udi is im slepim in slabo idnim učencem, ki so se šolali
s ojem lokalnem šolskem okolju, je bil ob a na anem obdobju o ganizi an ko celo-
dne na osno na šola. V ses a i je imel p edšolski oddelek, osno no šolo, osno no šolo
s p ilagojenim p og amom, dom za osk bo o ok in mobilno i lopedagoško službo.
V šolskem le u 1982/83 je udi za se e o zhodno Slo enijo us ano il disloci an odde-
lek i lopedagoške službe Ma ibo u. Med ob eznim izob aže anjem je usposabljal
udi slepe o oke z lažjimi o i ami duše nem az oju, slepi o oci z zme no in ežjo
duše no o i anos jo pa so bili ključeni o ganizacije za delo no usposabljanje.
Za od je učencem zago a ljal udi celodne no osk bo in zd a s eno a s o. Od le a
1972 je delo al skladu z no im p edme nikom in učnim nač om, ki je d ugi polo-
ici osemdese ih le že klical po uskladi i z elja no zakonodajo, p edme nikom in
učnim nač om za osno ne šole. Ena od pomembnih nalog za oda IRIS ob a na a-
nem obdobju je bilo udi poklicno usme janje učence ,60 za o je p i o ganizaciji p a-
kse in kasnejšem ključe anju s ednješolsko izob aže anje sodelo al s p eds a niki
59 SI AS 2052, . e. 67, P egled inančnega o edno enja p og ama dela za le o 1983 (sin e ika), 23.
60 SI AS 2061, . e. 135, a. e. 135/VI/34, Po očilo o s anju in p oblema iki Za oda za slepo in slabo idno mladino
Ljubljana 1980/81.
126 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
ABSTRACT
“A PERSON WITH A DISABILITY ALWAYS HAS TO SHOW AND DO MORE…”
LIVING WITH SENSORY IMPAIRMENT UNDER SOCIALISM:
MEMORIES AND STORIES
Based on disabili y s udies and a his o ical pe spec i e, he a icle ocuses on he a e
memo ies o people wi h senso y impai men s abou how hey su i ed socialis schooling,
long- e m social wel a e ins i u ions, and wha hei employmen oppo uni ies we e. Thei
es imonies a e e lec ed wi hin he amewo k o socialis social policy and social p o ec ion
o people wi h disabili ies. His o icising he si ua ion o people wi h senso y disabili ies in
he socialis pe iod is challenging because he a ailable w i en sou ces be ween 1950 and
1991 we e mos ly au ho ed by expe s in ol ed in de eloping he ins i u ions a ha ime,
while he pe spec i es o people li ing in hese ins i u ions and hei ela i es a e almos non-
exis en . The oices o hose who we e c i ical o he medical seg ega ion model o educa ion
o people wi h senso y impai men s a e absen . In indi idual in e iews, people ecalled
he oppo uni ies hey had in e ms o schooling, li e in ins i u ions, he a i udes o he s a
owa ds hem, and he cons ain s hey had expe ienced ega ding employmen . They also
e lec ed on he changes ha had aken place ollowing he change o he poli ical sys em
a e 1991.
Keywo ds: es imonies, disabili y s udies, di icul legacy, people wi h senso y impai -
men s, socialism
»Eni delčki pomoči so pač bili, ampak samo,
če si šel očno po is i po i. Če si ho el
nekaj eč, pa ni bilo.«
Ma ino Kačič (osebni in e ju, 2024)
U od
Socialis ična oblas je Jugosla iji in Slo eniji, eni od njenih epublik, kmalu po
koncu ojne posk bela za socialno zašči o o ok in od aslih z azličnimi o i ami, ka
je bilo azumljeno ko pomemben del d užbene mode nizacije na socialnem pod o-
čju. Ke azume anje o i anos i ni emeljilo na koncep u člo eko ih p a ic, em eč
na medicinsko-pa oloških eo ijah o značilnos ih speci ične diagnoze in na nekdanjih
p eds a ah o »humanem« načinu sk bi za o i ane, so bili posamezniki z azličnimi
o i ami ob a na ani ko skupina in zgolj glede na medicinsko oznako o i e, ki so jo
dobili. Fenomenološke leksibilnos i in azume anja socialnih de e minan zd a ja
127
Da ja Za i šek: »Člo ek s hendikepom mo a edno nekaj eč pokaza i, eč na edi i...« ...
sko ajda ni bilo. Posebno je bila iz ažena danes za es p eži e a p edpos a ka, da je za
is e na ozičku, »slepe«, »gluhe«, »duše no nezados no az i e« (in ka je še bilo
nekdanjih oznak – de ek ne, imbecile, duše no p izade e i d.) najboljše, če se šolajo
in ži ijo skupaj. Posledica je bila iz azi a p os o ska seg egacija o i anih ljudi, značil-
nos celo nega socialis ičnega obdobja. P ed ojne e genične in medicinsko pa olo-
ške p eds a e o posameznikih z o i ami ko o bolnih, šibkih, od isnih, pa udi manj
in eligen nih, časih celo p oblema ičnih in ne a nih, p ed sem ko je šlo za in elek u-
alno o i ane in is e z ob emenjujočimi izkušnjami o oš u, so pli ale na po ojno
socialno zašči o in o ganizacijo seg egi anega šolanja. Ljudi z enakimi »de ek i« in
»hibami« so nas anili skupaj, o oci s senzo nimi o i ami pa so se šolali zunaj oko
običajnega ži ljenja in naj ečk a s an od doma.
Članek se os edo oča na edke spomine ljudi s senzo nimi o i ami o em, kako
so p eži eli socialis ično šolanje, socialno a s ene ins i ucije in kakšne možnos i so
imeli za zaposlo anje. Zanimalo me je, kakšen je bil splošni odnos ečinske d užbe do
posameznika in posameznice s senzo no o i o med le oma 1950 in 1991. V indi i-
dualnih pogo o ih so se ljudje spominjali, kakšne možnos i so nekdaj sploh imeli, da
so se šolali in zaposlili; kakšen je bil odnos zaposlenih ins i ucijah do njih in kakšne
so bile omeji e, ki so jih doži ljali; e lek i ali pa so udi sp emembe, ki so se zgodile
po sp emembi poli ičnega sis ema le a 1991. Tis i, ki so pos ali senzo no o i ani ko
od asli, so p ipo edo ali o a mi izgube ida ali sluha. T a ma ični dogodek, ki ča-
sih po z oči ajno ali začasno pozabo, p ekini e in agmen acijo spomina,1 se je p i
neka e ih iz ažal ko na ančno opiso anje daljnega de ajla, nepozabni spomin: »na
p i pomladni dan oseminšes dese ega le a, ko sem imel nes ečo in ko mi je zd a nica
na očesni, is i kabini, ko gledajo, po edala, Pe e , i pa ne boš nikol‘ eč idu«;
moški, ojen le a 1950, b ez os anka ida).
Zgodo injenje in me oda
Po dolgole nem azisko anju na pod očju š udij hendikepa in ak i izmu za az oj
deins i ucionalizacije od le a 1987, e enskem azisko anju in pa icipa o nem akcij-
skem azisko anju2 sem za namene p euče anja izkušenj ljudi s senzo nimi o i ami s
pouda kom na izob aže anju in zaposlo anju upo abila me odo zbi anja p iče anj. V
p ocesu zgodo injenja sem se sp aše ala, kako »delamo« zgodo ino; kaj je ključeno
in kaj je izključeno iz p ocesa azisko anja in kako so se sp eminjale in e p e acije
p e eklih dogodko glede na las no pozicionalnos . Susanne Mau e je p edlagala, da
1 Ca hy Ca u h, Unclaimed Expe ience: T auma, Na a i e, and His o y (Bal imo e, London: Johns Hopkins
Uni e si y P ess, 1996), h ps://doi.o g/10.1353/book.20656.
2 Da ja Za i šek, Hendikep ko kul u na a ma (Ljubljana: C *, 2000). Da ja Za i šek, »Disabled Women E e yday
Ci izenship Righ s in Eas Eu ope. Examples om Slo enia,« : Jasmina Lukić, Joanna Regulska in Da ja Za i šek,
u ., Women and Ci izenship in Cen al and Eas e n Eu ope (Alde sho : Ashga e, 2006), 62–87. Da ja Za i šek, »Time
o Recogni ion: People wi h Disabili ies Today,« Social Dialogue Magazine, š . 9 (2014): 4–11. Da ja Za i šek,
»Delayed deins i u ionalisa ion in pos -socialism,« Eu opean Jou nal o Social Wo k 20, š .6 (2017): 834–45,
10.1080/13691457.2017.1344623.
128 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
zgodo injenje socialnih ema ik azumemo ko memo i anje d užbenih kon lik o in
ko »odp a hi ali skladišče, ki h ani zelo azlične, pa udi p o islo ne in d oumne
odgo o e na d užbena p ašanja času in p os o u«.3
Tudi zgodo injenje položaja ljudi s senzo nimi o i ami obdobju socializma je
neobhodno že udi zgodo ina kon lik o , saj jo pišejo azlični ak e ji z azličnih pe -
spek i in komajda udi ljudje, ki so imeli sami izkušnjo senzo ne o i e. Za o sem
osp edje pos a ila is e (k i ične) glaso e p iče alce in p iče alk, ki so bili zbo u
domini ajočih glaso p eglaso ani. Želela sem omogoči i p os o azličnim spominom,
da pos anejo del ja nega spominjanja, ko pouda jajo eo e iki spomina. Mau e nas
spomni, da je pisana zgodo ina edno udi mani es acija a o i e e, is ega, ki jo piše,
in is ega, za ka e ega je napisana, za o se sp ašuje, kako bi bilo mogoče » ep ezen i a i
zgodo ino na manj a o i a en način«.4 Konec konce je in e p e acija dogodko in
p oceso edno udi »delanje« (»doing« ali »making«), o ej p oiz ajanje zgodo-
ine, saj is i, ki jo piše, izbi a, ka e e zgodbe bodo po edane in zapisane in ka e e
bomo pus ili, za es no ali ne, pas i pozabo. Izbo u je p epuščena udi kon eks uali-
zacija dogodko , o ej ši ši d užbeni kon eks . Izhajala sem iz p ep ičanja, da za ljudi
s senzo nimi o i ami ži ljenje ni bilo »izjemno«, » edko« ali »nena adno«, ko se
je zdela (in se še edno zdi) senzo na o i a ljudem b ez o i , em eč »običajno« in
» sakdanje«, za o je eba udi zgodo injenje ega pod očja umes i i kon eks sak-
danjega ži ljenja in običajnih p aks.
Za edala sem se, da je zgodo injenje neobhodno udi selek i ni in subjek i ni
p oces, ki je pogos o od isen od naključij, na p ime do ka e ih p iče alce in p iče-
alk sploh lahko p idemo, kdo se spominja in kaj je p ip a ljen azk i i. Za o pisanje
zgodo ine o ganizi a spominjanje in pozabljanje na speci ičen način, ki je subjek i-
en in objek i en obenem, oboje pa »dela«, p oiz aja zgodo ino. Če pa a azi am
Juliana Ba nesa, g e za »h umenje zgodo ine«, ses a ljene iz azličnih delce , poli o-
nije glaso , ečz očja in nujnih analiz sakok a nega p ašanja moči, ki je odp o za
no e in e p e acije in esnice. Izhajam iz želje, da bi h umenje zgodo ine p eglasilo
monoz očne linea ne ins i ucionalne zgodo ine us ano , ka e i ni odp ih p ašanj,
ambi alenc in šepe anj.
V p ičujočem besedilu sem upo abljala azlične p ima ne i e: las ne e enske
zapise, inje e in izja e ljudi, ki sem jih sp aše ala o em, kakšne so bile možnos i
šolanja in zaposlo anja za ljudi s senzo nimi o i ami (osebni in ele onski pogo o i,
elek onska spo očila) in g adi o enajs ih in e juje (s sedmimi moškimi in š i imi
ženskami), izmed ka e ih s a d e osebi o i ani na pod očju sluha, de e pa na pod o-
čju ida. Op a ila sem d a osebna in e juja. P i je bil poglobljen biog a ski in e -
ju z znanim s oko njakom na pod očju ehabili acijskih p oceso ljudi z o i o ida,
psiho e ape om, socialnim dela cem in dok o jem znanos i z osebno izkušnjo o i e
ida Ma inom Kačičem ( ojenim 1965). K ajši in e ju sem op a ila z B ane om
3 Susanne Mau e , »Social Wo k as memo y o con lic s? Re lec ions on a his o iog aphical igu e o hough ,«
C i ical and Radical Social Wo k 11, š . 3 (2023): 333, 10.1332/204986021X16699859837133.
4 Ibidem.
129
Da ja Za i šek: »Člo ek s hendikepom mo a edno nekaj eč pokaza i, eč na edi i...« ...
Bu om ( ojenim le a 1949), psihologom, nekdanjim di ek o jem Cen a za socialno
delo Celje, ečle nim p edsednikom Z eze d uš e slepih in slabo idnih Slo enije in
člo ekom s š e ilnimi d užbenimi unkcijami na pod očju ljudi z o i ami. Oba s a
podala in o mi ano p i oli e in e ju in soglasje za obja o neanonimizi anih delo
in e juja. De e in e juje so z odenim opomnikom, ki sem ga izdelala le u 2024,
na slučajnos nem zo cu op a ile dodiplomske š uden ke Fakul e e za socialno delo
in podiplomske š uden ke specialne pedagogike s Pedagoške akul e e, ki se jim zah a-
ljujem, da so mi do olile obja e neka e ih delce . B anje in e juje mi je pomagalo,
da sem si us a ila sub ilnejši pogled na ži ljenje ljudi s senzo nimi o i ami obdobju
socializma. Vse in e ju anke in in e ju anci so podpisali in o mi ano soglasje, in e -
juji pa so po sem anonimizi ani. Za in e p e acijo sem upo abila ema sko analizo,5
ki sem jo deloma naslonila na u emeljeno eo ijo k ali a i nega azisko anja.6 Osebna
p iče anja sem sis ema ično o ganizi ala ema ike, zo ce in sebine, ki so se poja-
ljale, jih zd uže ala in izpos a ila is e, ki so pojasnje ale sebine, ki so me zanimale.7
Včasih sem ema ike in e p e i ala luči nekdanje zakonodaje, pisnih i o in obs o-
ječih aziska . Omejeno š e ilo osebnih spominjanj, ko je za k ali a i no azisko anje
značilno, nima namena posploše a i, em eč p ikaže subjek i ne izkušnje, s pomočjo
ka e ih lahko šele za es azumemo, kako s a edanja zakonodaja in sis em socialnega
in in alidskega a s a učinko ala na sakdanje ži ljenje ljudi.
Vsi in e ju anci so imeli izkušnjo dolgo ajnega ali k ajšega bi anja za od-
ski obliki šolanja ali p ek ali ikacije; umanjkala so p iče anja is ih, ki so se šolali
»posebnih šolah«, in is ih, ki so po izgubi ida os ali doma, naj e je neje p a najbolj
ma ginalizi anih posamezniko in posameznic. P iče alke in p iče alci so opiso ali
ežke azme e, ka e ih so ži eli, a so o njih ečinoma go o ili z azume anjem, p i-
ajenim samoomeje anjem in pogos o s sp ijaznjenos jo s edanjo si uacijo. V d ža i,
kje je bilo mnogo ljudi ajenih ži e i sk omnih ekonomskih azme ah in kje so
se š e ilni poču ili pasi izi ane in nemočne pobudi i sp emembe (»P i nas lada
za es i posamezniko a ocenzu a, ako da posamezniki ne p e zemajo eč inicia i e
in si aje edno zno a go o ijo: Saj ne bo nič, nima smisla.«),8 o ni bilo p esene lji o.
Ve je no je bil eden od azlogo za akšno na a nanos udi a, da is i, ki niso bili klju-
čeni za odsko izob aže anje in usposabljanje, niso dobili nikak šnega izob aže anja
in podpo e, ali ko se je iz azil Ma ino Kačič: »Kdo je bil doma, je bilo še hujše. Doma
ni bilo nič od niča.«
Ke zgodo ina p ehaja sedanjos in jo ži imo udi sodobnos i, sem besedilu
nekajk a opozo ila na o kon inui e o.
5 P anee Liampu ong, Resea ching he Vulne able: a Guide o Sensi i e Resea ch Me hods (London: Sage, 2007),
h ps://doi.o g/10.4135/9781849209861.
6 Ka hy Cha maz, Cons uc ing G ounded Theo y: A P ac ical Guide Th ough Quali a i e Analysis (Thousand Oaks:
Sage, 2006).
7 John W. C eswell, Quali a i e Inqui y and Resea ch Design (Thousand Oaks: Sage, 2007).
8 Ma in Fiše , »S oboda p ep ičanja,« Mladina, ap il 1987, 29.
130 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Ljudje z o i ami obdobju jugoslo anskega socializma:
k a ek zgodo inski o is
Če so bile mode nizacija, indus ializacija in u banizacija, zadnja po ezana z dea-
g a izacijo in zaposlo anjem kme o indus iji in o a nah,9 emeljni d užbeni kon-
cep i az oja gospoda s u, je bil za pod očje az oja socialnega a s a in ljudi z
o i ami ključen nas anek elikih ins i ucij, p e ežno u alnih okoljih. V pe dese ih
in šes dese ih le ih p ejšnjega s ole ja je ako p išlo, če upo abim sin agmo Michela
Foucaul a, do »zla e dobe« odpi anja socialno a s enih ins i ucij po Slo eniji.10
Poleg same diagnoze je bil pomemben udi iz o o i anos i. Za »in alidne bo ce« je
bilo zelo dob o posk bljeno in ni bilo edko, da so dobili udi zaposli e , ki si jo danes ežko
zamislimo. Na Višji šoli za socialne dela ce je I an Jenko, ki je med ojno os al b ez oke,
denimo pos al di ek o .11 Tudi is i, ki so pos ali o i ani za adi nes eče na delo nem mes u
(»delo ni in alidi«), so se pogos o p ek ali ici ali na no o delo no mes o. V dokumen u
Sedmega kong esa Z eze komunis o Jugosla ije12 je bilo le a 1958 zapisano:
Z eza ojaških ojnih in alido š eje eč ko 310.000 člano . Z eza ima blizu 2800
osno nih o ganizacij e si p izade a za eše anje socialno-zd a s enih p oblemo s o-
jih člano , pomaga o ganom ljudske oblas i p i eše anju in alidskih p ašanj, kako so
ehabili acija in zaposlo anje ojaških ojnih in alido , njiho o ok e anje in zd a ljenje
e izdelo anje o opedskih p ipomočko . Š ipendi anje je ojaškim ojnim in alidom
p ipomoglo, da so si p idobili po ebne k ali ikacije, omogočilo pa je udi šolanje o ok
padlih bo ce in um lih ojaških ojnih in alido .
Ke je socialis ična oblas elik pouda ek namenjala splošnemu in ob eznemu
šolanju, je bilo udi o okom, ojenim s senzo nimi o i ami, zago o ljeno šolanje
pa alelnem sis emu (za odsko šolanje in šolanje »posebnih šolah«). Za is e, ki so
pos ali senzo no o i ani kasneje, ko so bili s a ejši, s a bila o ganizi ana »usposablja-
nje« in »p ek ali ikacija«, s pouda kom na sp e nos ih gibanja po p os o u, upo abi
bele palice, učenju b ajice in pisanju na pisalni s oj. Za ljudi z o i o sluha je obs ajala
»o alna me oda«, »odgledo anje z us nic« in kasneje udi znako ni jezik.13
9 Ma a Rendla, »Kam plo eš s anda d?« Ži ljenjska a en in socializem (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino,
2018), 23.
10 Michel Foucaul , Powe /Knowledge: Selec ed in e iews & o he w i ings 1972–1977 (u . Colin Go don) (New Yo k:
Pan heon Books, 1980). Michel Foucaul , »Two Lec u es,« : Nicholas B. Di ks, Geo Eley in She y B. O ne ,
u ., Cul u e/Powe /His o y. A Reade in Con empo a y Social Theo y (P ince on, NJ: P ince on Uni e si y P ess,
1994). Da ja Za i šek, Sk b ko nasilje (Ljubljana: Založba c *, 2018). Da ja Za i šek, »The ememb ance oid
o su i o s o long-s ay ins i u ions du ing socialism,« : Hemma May ho e e al., u ., Kinde und Jugendliche mi
Behinde ungen in de Wiene Psychia ie on 1945 bis 1989, z . 8 (Wien: LIT, 2017), 603–13.
11 Da ja Za i šek, »‘Ti jih boš naučila nekaj, os alo bo na edil socializem!‘ Zgodo ina socialnega dela med le oma
1945 in 1961,« : Da ja Za i šek, u ., »Z diplomo mi je bilo lažje dela !« (Ljubljana: FSD, 2005), 7–54. Da ja
Za i šek, »Engende ing social wo k educa ion unde s a e socialism in Yugosla ia,« B i ish Jou nal o Social Wo k
38, š . 4 (junij 2008): 734–50.
12 Z eza komunis o Jugosla ije, Kong es, Sedmi kong es Z eze komunis o Jugosla ije (Ljubljana: Canka je a založba,
1958), 123.
13 Omeni i elja, da je bil Zakon o upo abi slo enskega znako nega jezika sp eje šele le a 2002. – »Zakon o upo abi
slo enskega znako nega jezika (ZUSZJ),« U adni lis RS, š . 96/02, 2002.
131
Da ja Za i šek: »Člo ek s hendikepom mo a edno nekaj eč pokaza i, eč na edi i...« ...
Odnos poli ike in zaposlenih edanjih socialno a s enih ins i ucijah in poseb-
nih šolah je bil do ljudi z o i ami p a iloma pok o i eljski in os edo očen na senzo no
o i o ko medicinsko-pa ološki p oblem. Ljudje so bili »in alidi« (in alidus, la . =
šibek, nemočen) in »ubogi«, ka je gojilo adicijo pomilo anja in s amu.14 Razen
ega, da je socialis ična oblas izp iče ala pomembnos zaposlo anja,15 o sakdanjih
izkušnjah ljudi s senzo no o i o pa alelnem izob aže anju, o njiho i p os o ski in
socialni seg egaciji ni znanega eliko. A zapisi in aziska e, ki so bile op a ljene po
le u 2000, dajejo slu i i, da se odnos do ljudi z o i ami po le u 1991 še najmanj eno
dese le je ni sp emenil. Nekaj zapiso je opozo ilo na k u odnos do ljudi z o i o sluha,
ki so jim ponekod izob aže alnem p ocesu udi po le u 1991 p epo edo ali upo abo
znako nega jezika in jih p ime u njego e upo abe celo kazno ali.16 Tudi posebno
po očilo zago o nika načela enakos i je opozo ilo, da zaposleni šolah za mlade z
o i o sluha pogos o ne znajo znako nega jezika.17 Za o ni nena adno, da so o izkušnjah
o ok in od aslih s senzo nimi o i ami udi po le u 1991 p ipo edo ali o malni in
ne o malni sk bniki, s ojci in zaposleni za odih. Zgodbe so bile naj ečk a zgodbe
o »uspehih« ins i ucij in o »dosežkih« določenih posamezniko .
Odnos socialis ičnih oblas i do hendikepa je bil ambi alen en. Na o malni a ni je
d ža a posk bela za šolanje, ins i ucionalno a s o ljudi z o i ami in za zaposlo anje
na speci ičnih pod očjih za is e, ki so imeli manjši obseg po eb. Toda celo en sis em
je bil kons ui an seg egacijsko, saj so bili ljudje po isnjeni pa alelni sis em šolanja,
se od Us a e LRS le a 1947, ki je omenjala » a s o in alido «, do u edbe Zakona
o usme janju le a 200018 (in p aksi ečinoma še nap ej). Poleg speci ičnih zapo-
sli enih možnos i, ki jih omenjam kasneje, je ečinoma obs ajal seg egi ani sis em
zaposlo anja (znan pod imeni »učne dela nice«, »in alidske dela nice«, »dela nice
pod posebnimi pogoji«, ki so se kasneje p eimeno ale a s eno-delo ne cen e, ki
os ajajo še danes, in obs oječa in alidska podje ja). P edlog zakona, ki naj bi u ejal,
da se »o oci s posebnimi po ebami«, ko so jih začeli poimeno a i (p ej de ek ni,
duše no p izade i, in alidni o oci, o oci s hibami), pisujejo običajne šole, je bil
izdan le a 1995.19 V p em osnu ku so obliko alci zakona opozo ili, da g e za sme nice
d ugih zahodnih d ža , ki jih je pobudil udi UNESCO. Določili so, naj az edu ne
bos a eč ko eden do d a o oka s posebnimi po ebami in da je »in eg acija sodobna
oblika izob aže anja o ok s posebnimi po ebami«. Omenjali so »indi idualno delo
z o okom.« Neka e i so menili, da so bile ideje in eg acije udi edaj, ko je bil Zakon
14 Za i šek, Hendikep ko kul u na a ma.
15 Albina T pin-Be gan , »P oblema ika slepih ele onis o na delo nem mes u« (diplomska naloga, Višja šola za
socialne dela ce, Ljubljana, 1980).
16 Pe a Reza , u ., Zbo nik p ispe ko kon e ence »Gluhi Ljubljani nekoč in danes,« 16. 10. 2014 (Ljubljana: D uš o
uči elje gluhih Slo enije, 2014). Ma je ka Kulo ec, »Slo enski znako ni jezik skozi čas,« Šolska k onika 32, š . 3
(2023): 328–40.
17 Zago o nik načela enakos i Republike Slo enije, Položaj gluhih izob aže alnem sis emu. Posebno po očilo (2021),
h ps://zago o nik.si/wp-con en /uploads/2022/08/Polozaj-gluhih- -izob aze alnem-sis emu-posebno-
po ocilo.pd .
18 »Zakon o usme janju o ok s posebnimi po ebami (ZUOPP-1),« U adni lis RS, š . 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12,
41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI (2011).
19 »P edlog Zakona o usme janju o ok s posebnimi po ebami–EPA 1066–p a ob a na a (1995),« Po oče alec 13/3.
132 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
o usme janju sp eje , spodbujene bolj od »zunaj«, p ed sem od ujih odloče alce
E opski uniji (p id uže alni p oces Slo enije e opski z ezi do le a 2004), in da ni šlo
za es za ečinsko indigene azmisleke o ko is i »in eg acije/inkluzije«.20 Danes emu
lahko z go o os jo p i dimo ob opazo anju muko pnega u ajanja sp ememb in celo
nasp o o anjem »inkluziji«. Ni naključje, da se do danes ni bilo az i ih k an i a i -
nih in k ali a i nih indika o je ocenje anja »in eg acije« o ok in mladih običajno
šolanje in zaposlo anje pa udi ne neod isnega elesa, ki bi o azisko anje iz ajal, ka
je nasp o ju s Kon encijo Zd uženih na odo o p a icah ljudi z o i ami (33. člen, 2.
očka),21 ki jo je Slo enija podpisala le a 2008.
Najslabše se je godilo ljudem z in elek ualnimi o i ami in is im, ki so bili označeni
ko »delo no nesposobni«, saj so bili, če zanje doma niso sk beli s ojci, nameščeni
socialno a s ene ins i ucije za o oke in od asle (med d ugim Do na o, Dob no,
Ig-D ago, Rado ljico, Č no na Ko oškem, H as o ec, T a e, Du o lje i d.).22 Večini je
bila od ze a poslo na sposobnos , zdeli so se nezmožni samop esoje, samos ojnega
ži ljenja in samode e minacije. V eh ins i ucijah za o oke in mlade je po ekal udi
izob aže alni p og am, ka e ega namen ni bil neod isno ži ljenje (angl. independen
li ing) zunaj za odskih ok i o , em eč p ed sem učenje u inskih op a il, ins i ucio-
nalna pedagogizacija in nadzo .23
Ins i ucionalizacijo ljudi z o i ami obdobju socializma, ki je bila pomemben del
socialne poli ike, je eba azume i udi luči edanje poli ike enakop a nos i spolo .
Plačana zaposli e je bila pogoj za p idobi e d ugih socialnih in zd a s enih p a ic.
D ža a je ho ela posk be i za zaposlo anje seh, žensk in moških u banih in u alnih,
odmaknjenih pod očjih. Veliki za odi so bili p i očen način zago a ljanja zaposlo anja
in zdi se, da so socialno a s ene ins i ucije mnogočem nadomeščale indus ijske
ob a e u alnih p edelih današnje d ža e. V njih so delale p ed sem ženske, bilo pa
je udi eliko p iložnos i za »moška dela«. Socialno a s eni za odi po em akem niso
posk beli le za ljudi z o i ami, ki niso mogli sk be i sami zase in niso mogli dela i, so
bili ečk a od isni od alkohola in so za o izgubili zaposli e ali pa bili a ma izi ani
za adi p eži e ih dogodko in so se sami b ez podpo e ežko znašli, em eč udi za o,
da so se odp la no a delo na mes a za ženske, ki bi sice os ajale doma in časih udi
same sk bele za o i ane s ojce. Za ode, ka e ih je ži elo eč s o ljudi, so odili ko
indus ijske ob a e (u nik, izmene za dela ce). To s ni socialno a s eni za odi so
20 Oba pojma pišem na ednicah, saj s a u emeljena na no ma i ni p edpos a ki, da obs aja d užba »enakih«, med
ka e e naj bi »d uge«, ki so nekje zunaj e monoli ne d užbe, šele ključili in in eg i ali. Več o k i iki eh no ma i -
nih koncep o gl. Dušan Ru a , u ., Inkluzija in inkluzi nos . Model nudenja pomoči uči eljem p i delu z dijaki s poseb-
nimi po ebami, ki so in eg i ani edne oddelke (2010), h ps://cpi.si/wp-con en /uploads/2020/08/Inkluzija_in_
inkluzi nos -1.pd . Gio gio Agamben, Homo Sace . Su e ena oblas in golo ži ljenje (Ljubljana: Š uden ska založba,
2004). Za i šek, Hendikep ko kul u na a ma.
21 Va uh člo eko ih p a ic Republike Slo enije, Po ze ek dela Va uha člo eko ih p a ic za le o 2023 (maj 2024), 10,
h ps://www. a uh- s.si/ ileadmin/use _upload/pd /lp/LP_2023/Po ze ek_dela_VCP_RS_za_le o_2023.pd .
22 Da ja Za i šek, »An h opology, Social Wo k and Disabili y S udies: Resea ching Di e si y in Eas e n Eu ope,«
: Magnus T eibe , Nicolas G iessmeie in Ch is ian Heide , u ., E hnologie und Soziale A bei . F emde Disziplinen,
gemeinsame F agen? (Opladen, Be lin, To on o: Bud ich UniP ess L d., 2015), 107–32.
23 Ibid. Gašpe K s ulo ić, »Raz oj ins i ucij na pod očju izob aže anja za o oke s posebnimi po ebami Slo eniji
od njiho e us ano i e do danes,« Socialno delo 62, š . 2-3 (2023): 179–90.
133
Da ja Za i šek: »Člo ek s hendikepom mo a edno nekaj eč pokaza i, eč na edi i...« ...
sk beli za hendikepi ane »od zibelke do g oba« ne glede na posamezniko e speci ične
po ebe in sposobnos i. Pok o i eljs o, nadzo in sk b za ma e ialno p eži e je so bile
njiho e os ednje značilnos i. Hendikepi ana oseba ni bila ni i subjek p a ic ni i člo ek
z ži ljenjskim po ekom.24
Sedaj, ko se je od žensk p ičako alo delo ok i u plačane zaposli e in je ja ni
disku z ženske kons ui al ko »ma e e« in »dela ke«, so bile socialno a s ene
ins i ucije udi neobhodno po ebne, saj ženske niso eč mogle (ali pa udi ho ele)
sk be i za os a ele s ojce in is e z dolgo ajnimi o i ami doma. Ekonomske azme e
so bile za mnoge d užine ežke in je bila zaposli e žensk udi za o nujna.25 Na člo eka
z o i ami so ljudje po ečini gledali ko na is ega, ki naj bo zado oljen s em, ka mu
nameni d ža a ko » eliki oče«. Ins i ucionalizacija na pod očju socialnega a s a
za ljudi z elikim obsegom po eb in b ez ekonomske in socialne podpo e s ojce je
bila sp eje a ko del d užbene mode nizacije in biooblas i, možnos i za d uge oblike
podpo e skupnos i pa ni bilo.
Tudi socialno a s eni za odi za ljudi s senzo nimi o i ami, zbi ališča o ok in ča-
sih od aslih iz se Slo enije, so u je ali ne idnos senzo no o i anih, možnos oh a-
njanja s iko z lokalnim okoljem pa je bila mnogim po sem onemogočena. S ečanja s
s ojci so bila edka, saj i pogos o niso imeli inančnih možnos i, da bi o oke, mlade
in kasneje od asle edno obisko ali. Še eč, socialna dela ka Ma a Be čič je omenjala,
da so o oke z o i o na pod očju sluha, ki so ži eli zunaj Ljubljane, iz njiho ih d užin
names ili ejniške d užine, da so lahko obisko ali ec in indi idualne slušne aje
nekdanjem Cen u za ehabili acijo sluha in go o a gla nem mes u.26 Ma ino Kačič
je opisal:
To je bilo po sod ako, da se azumemo, ni bila posebnos . Bilo je po sod enako. To je
bil s e , kako da si zase. P ideš ja in ko da nimaš eč kaj dela z zunanjim s e om. Tako
da am osebje ni bilo nič posebnega, niso bili slabi, ako je unkcioni al is i s e . Vsak po
s oje je bil člo eški, bili so p ip a ljeni pomaga , ampak ok i jih, kako se je ak a delalo.
Nes injanja med s a ši o ok, ki so želeli, da njiho mlados nik obiskuje gimnazijo in
s ednjo šolo običajnem okolju, in s oko nim osebjem, ki je z ajalo, da o ok nadaljuje
šolanje poklicnem izob aže anju, so se najboljšem p ime u končala ako, da je s o-
ko no osebje so odgo o nos za uspeh šolanja nap ilo s a šem: »Komisija se je odločila
za sp ejem, s pogojem, da so odgo o nos nosi moja mamica. Tu sem opazila, da je bilo
p ecej hudo, da je mamica ložila se napo e in p e zela so odgo o nos nase – kakšna
beda!« (pismo Romane, dijakinje d ugega le nika Gimnazije Šen id).27
Med le oma 1945 in 1991 e se do danes s a obs ajali nekdanji epubliki
Slo eniji in kasneje samos ojni d ža i Slo eniji za ljudi z o i ami na pod očju ida
d e ins i uciji (Ljubljana, Ško ja Loka), za is e na pod očju sluha pa i (Ljubljana,
24 Za i šek, Sk b ko nasilje.
25 Za i šek, »Ti jih boš naučila nekaj.« Za i šek, »Engende ing social wo k educa ion.« Za i šek, Sk b ko nasilje.
26 Ma a Be čič, »In eg acija slušno p izade ih o ok osno ne šole« (diplomska naloga, Višja šola za socialne dela ce,
1981), 38.
27 Ibid., 19.
134 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Po o ož, Ma ibo ). Te naj bi zago o ile po ebe šolajočih o ok in od aslih s senzo -
nimi o i ami, ki so bili iz seh konce Slo enije nameščeni za odske oblike bi anja,
p edšolske zgoje, šolanja, usposabljanja, p ek ali ikacije in ehabili acije. V za odu
za slepe Ljubljani se je šolanje začelo zgodnjih pe dese ih le ih 20. s ole ja. Z le i
so ins i ucije dog aje ali in mode nizi ali, edko je p išlo udi do p idobi e po sem
no ih zg adb na no ih lokacijah (za osebe na pod očju o i e sluha). O oci s senzo -
nimi o i ami so obisko ali udi »posebne šole«.
Osebna p iče anja: izkušnje za odskega bi anja
in šolanja obdobju socializma Slo eniji
V obdobju socialis ične Jugosla ije in udi še kasneje je bilo Slo eniji šolanje
za o oke in mlade s senzo nimi o i ami mogoče le specializi anih za odih in
»posebnih šolah« (z nižjim izob azbenim s anda dom in nižjimi p ičako anji, ki so
jih do o ok gojili zaposlenih) in ne običajnem okolju, o ej šolah, kje se je šolala
ečinska populacija. Šele šes dese ih le ih se je na pod očju ljudi z o i ami ida
u edlo »poklicno usposabljanje«, šola za ele onis e (usposabljanje je ajalo osem-
najs mesece ) in d ele na poklicna šola za delo p oiz odnji (ko inska, miza ska in
mon ažna sme ); sedemdese ih le ih so u edli ile no poklicno šolo za ele onis e-
-adminis a o je (Cen e za ehabili acijo slepih Ško ji Loki). S edi de e dese ih le
je nas ala pe le na s ednja šola za ekonomsko-kome cialne ehnike (do le a 2004, ko
so s ednjo šolo p eselili ljubljanski za od, le a 2016 p eimeno an Cen e IRIS). V
Slo eniji je bilo zače ku osno nošolsko šolanje o ok s senzo nimi o i ami mogoče
le Ljubljani. Po dosedanjem azisko anju sklepam, da so poleg s oko nega šolanja
za ljudi z o i o na pod očju ida Ško ji Loki Jugosla iji od šes dese ih le p ej-
šnjega s ole ja delo ale še i podobne s oko ne šole; Zag ebu (Bi o ehnična šola
za slepe in slabo idne), Beog adu (Medicinska šola za izio e ape ske ehnike) in
Zemunu (Za od za s oko no usposabljanje slepe in slabo idne mladine). Od s edine
sedemdese ih le 20. s ole ja so se neka e i mladi s hujšo o i o ida po op a ljenem
za odskem šolanju izjemoma piso ali običajne in ne specializi ane s ednje šole (za
»slepe in slabo idne«) in še osemdese ih le ih, ko je pokazal p ej omenjeni p ime
Romane, so zaposleni na s ednjih šolah emu nasp o o ali. Tudi po le u 1991 je bilo
šolanje običajnih šolah izjema in ne p a ilo:
Še le a 2000 je bilo ečinsko mnenje, naj g e an ec in na o šolo za od za slepe
in slabo idne. Izključno las nemu angažmaju se lahko zah alimo, da smo s s ani Mes ne
občine Ljubljana (MOL) p idobili možnos , da so nam začeli plače a i sp emlje alko od
ca nap ej in je an es čas hodil običajno osno no šolo. V s ednji šoli je bil na p i a ni
gimnaziji ERUDIO. (pogo o z ugledno azisko alko, 2025)
Zdi se, da poli ični odloče alci in s oko njaki s pod očja »in alidskega a s a«
niso gojili ambi alenc do ins i ucionalizacije o ok in mladih, nasp o no, socialne
135
Da ja Za i šek: »Člo ek s hendikepom mo a edno nekaj eč pokaza i, eč na edi i...« ...
dela ke, ki so naj ečk a u ejale dokumen acijo člo eka p ed names i ijo ins i u-
cijo, so nemalok a spodbujale s ojce, naj o oka dajo za od ali šolski in e na , saj
se je zdela njego a p ednos a, da omogoča azlične s o i e na enem mes u (šolanje,
učenje sakdanjih sp e nos i in u in, izio e apijo, logopedijo ali go o no e apijo,
d uženje z s niki z »enakimi hibami«).28 Enako je bilo na pod očju »posebnih šol«.
V nasp o nem p ime u bi o ok os al doma; običajno šolo ni smel ali pa udi mogel,
saj e niso bile ni i p os o sko ni i koncep ualno – s s ani poli ike in zaposlenih – p i-
p a ljene sp eje i učence z o i ami. Tudi Ljubljani, ko je zače ku sedemdese ih le
obs ajala pomožna šola za gluhonemo mladino (en az ed z manjšim š e ilom učen-
ce ) na običajni Osno ni šoli Mi ana Ja ca, je šlo za seg egi ano obliko izob aže anja.29
Vsi o oci z o i o so se šolali enem az edu.
P iče anja izkazujejo, da je s oko no osebje o okom, mladim in od aslim, ki so
p išli na šolanje in usposabljanje, sice pomagalo, a ne na način indi idualizi ane pod-
po e posamezniku, em eč po načelu zago o i e is ih p ilagodi e , ki so jih nap ej
določile ins i ucije: »V mojem času je p e lado alo mnenje, da za adi sluha ne mo em
poseči po aznih poklicih. V za odu so imeli na oljo ko ina s o, miza s o, pleska -
s o, ši iljs o, elek omehaniko, kuha s o, knjigo ezniš o, a oliča s o. Za os ale
poklice nismo bili p ime ni.« (moški, ojen zgodnjih šes dese ih le ih p ejšnjega
s ole ja, z o i o na pod očju sluha) Posameznice in posamezniki se niso mogli šola i
glede na s oj in e es ali alen , em eč zgolj zno aj is ih poklice , ki so bili izob a-
že alnih us ano ah p edpisani nap ej. V za odu za slepe Ljubljani so se p ed d ugo
s e o no ojno in udi določeno obdobje po njej usposabljali za ple a je in izdelo alce
šče k, od šes dese ih le nap ej pa za ele onis e in kasneje še za ko ina je;30 za odu za
gluhe so imeli na oljo ko ina s o, miza s o, pleska s o, ši iljs o, elek omehaniko,
kuha s o, knjigo ezniš o in a oliča s o.
O oci in mladi so za odih najpogos eje na edili osno no šolo, poklicno ali s e-
dnješolsko poklicno izob aže anje; če pa so o i ani pos ali ko s a ejši, so p išli za od
za slepe Ško jo Loko na »p ek ali ikacijo«. Poglejmo si spominjanje eh ljudi z
o i o ida, ojenih med le oma 1938 in 1950, na ži ljenje obeh ins i ucijah za o i ane
na pod očju ida:
Za šolanje pa sploh ni bilo d uge opcije za slepe, am smo se šolali in am smo udi ži eli.
Ni bilo opcije, da bi ži eli doma. V Za odu sem ži ela osem le – eno le o p ip a ljalni
az ed, š i i le a osno ne šole in i le a nižje gimnazije. Po em sem šla pa nazaj domo in
sem bila d e le i doma, ke nisem dobila službe. (gospa s senzo no o i o, ki je imela najp ej
10 ods o ko ida, po em pa je os ala b ez ida)
Jaz sem Cen e slepih in slabo idnih p išla šolo za ele onis e, na p ek ali ikacijo. Tukaj sem
bila eno le o. […] Tak a sem še dob o idela, še se sem delala. Vsa gospodinjska op a ila sem
počela in udi delala sem na u. (gospa je za od p išla le a 1957, ko ji je bilo 31 le )
28 Za i šek, Sk b ko nasilje.
29 Be čič, »In eg acija slušno p izade ih o ok,« 17.
30 Cen e IRIS – Cen e za izob aže anje, ehabili acijo, inkluzijo in s e o anje za slepe in slabo idne Ljubljana, p idobljeno
10. 1. 2025, h p://cen e -i is.si.
142 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Ko sem le a 1990 začel š udi a , je bilo eba nekje s ano a . Socialna dela ka pokliče
e e a Š uden skega doma Ljubljani. Vse supe , ni p oblema, se u ejeno. Zglasi i sem
se mo al še p i psihologinji, ki je delala na e e a u. V š uden skih domo ih Rožni dolini
s a bili zago o ljeni d e s a bi, ki naj bi bili p ilagojeni za ljudi z o i ami. In ja lahko g em,
soba me je že čakala. Na nek način je bila pozi i na disk iminacija, si imel p os o zaga an-
i an. Ampak jaz spe , akšen, ko sem, em nisem idel p ednos i, zdaj bi se mo al sak
dan ozi i iz Rožne doline na Ša ano iče o, kje je bila šola za socialne dela ce, čep a je
bil z a en, idese me o s an od šole, š uden ski dom. To se mi je ak a zdelo idealno.
Nisem imel sp emlje alca, nič, nič, in ne oden sem bil. Moj ključni a gumen je bil, da
sem am blizu, da bi mi bilo lažje, p ep os o, doseglji o zame. Ampak, ‚ o pa ne, ega pa
ne mo eš‘, niso se s injali. Najp ej je bil a gumen , da a dom ni p ilagojen, ko pa nisem
in nisem odnehal, je psihologinja ekla, češ da bodo lahko imeli pomisleke in d ome in
eža e os ali š uden je. In ko sem še z ajal, je ekla: ‚Jaz am ega ne mo em odob i i.
Pej e p aša …‘ Ali je bila a na eljica ali di ek o ica, ne em, ‚če ona do oli, ka se mene
iče, po em lahko‘. Po em je šla p aša socialna dela ka iz za oda Ško ja Loka, kje sem
še bi al; ona se je udila, iskala je po i in am, kje po i ni bilo, je z ajala. Po em se je
za zela zame Mi jana, ki je Ško ji Loki odila ehabili acijo, in ko s a jima zago o ili, da
sem samos ojen, so ekli: ‚Okej, ampak če podpiše e, da če se kdo p i oži, ga p ide e d ugi
dan iska .‘ […] Tak a nisem azumel, ampak po em za nazaj azumem; is e po i, ki so bile
u jene, am smo bili p esk bljeni, akoj ko pa želiš kaj indi idualnega, se poja i p oblem.
Da pa bi kdo p e zel odgo o nos in na edil kaj, ka ni očno po č i zakona, o pa ne! Bila
je na nek način in eg acija, ampak ni bila in eg acija.
Gio gio Agamben38 je pokazal, da poli ike izključe anja delujejo ako, da določene
ljudi sice » ključijo« običajno ži ljenje, a na način, da jih obenem že udi izklju-
čijo, ko se je pokazalo p ime u odzi a zaposlenih š uden skem domu. Ljudem z
o i ami je bil namenjen očno določen p os o , ki so ga lahko zasedli, a ne ka e ikoli
p os o , pač pa is i, ki je bil »in alidom« p edpisan nap ej in ki bi Ma ina Kačiča, če
ne bi z ajal p i s oji odloči i, pono no po isnil na ob in ga izključil.
U jene po i zaposlo anja
Čep a so neka e e p iče alke in p iče alci pouda jali, da je bila a en znanja, p ido-
bljena med za odskim šolanjem, nižja ko običajnih šolah, pa je bilo, ko sem omenila
na zače ku, za is e posameznike s senzo nimi o i ami, ki so šolanje končali – ljudje z
o i o na pod očju ida so p a iloma pos ali ele onis i – posk bljeno, da so dobili zapo-
sli e . Moški z o i o na pod očju sluha je po edal: »V socializmu je bilo dob o o, da
smo imeli p ednos na pod očju zaposlo anja. Ne glede na sluh sem lahko zelo hi o
dobil zaposli e . Niso se ozi ali na mojo hibo.« (moški, 62 le ) Le a 1970 je udi Zakon
o zaposlo anju slepih in alidnih oseb39 1. členu določal, da so »delo ne in d uge o ga-
nizacije dolžne na izp aznjena in no o odp a delo na mes a ele onis o p i s i
38 Agamben, Homo Sace .
39 »Zakon o zaposlo anju slepih in alidnih oseb,« U adni lis SRS, 12/1970 (1970).
143
Da ja Za i šek: »Člo ek s hendikepom mo a edno nekaj eč pokaza i, eč na edi i...« ...
zaposlo a i slepe in alidne osebe, ki so usposobljene za delo na mes a, če izpolnjujejo
udi se os ale splošne pogoje za delo iz p ega ods a ka 20. člena emeljnega zakona
o delo nih azme jih«.40 Nadalje je zakon 2. členu določal: »Če se na izp aznjeno ali
na no o odp o delo no mes o ele onis a delo ni in d ugi o ganizaciji na obja o ne
p iglasi nobena usposobljena slepa in alidna oseba, lahko o ganizacija sp ejme na delo
d ugega dela ca.«41 To je pomenilo, da so imeli ele onis i z o i o na pod očju ida, če
so imeli poklicno izob azbo, zago o ljeno p ednos p ed neo i animi posamezniki.
Tudi Zakon o usposabljanju in zaposlo anju in alidnih oseb SRS iz le a 1976 je
14. členu nam eč določal, da so podje ja in zasebni delodajalci »dolžni zago a lja i
možnos i za zaposli e in alidnih oseb«.42 Še eč, 17. člen je na eko al: »Nezaposlena
in alidna oseba ima p ednos p i zaposli i na p os em delo nem mes u, za ka e o
se je p ija ilo eč oseb, če njene s oko ne in d uge sposobnos i us ezajo zah e am
p os ega delo nega mes a.«43 Kljub emu zaposli e ni bilo enos a no naj i. Včasih
so ljudem pomagala občinska d uš a slepih in slabo idnih, časih so ljudje mo ali
pozna i »p a ega« člo eka, časih je pomagal mo alni p i isk:
Težko sem dobila službo. Ho eli so me nekam Ma ibo posla , eno » ab ko«. Na občini
je delal en slep, ki si je želel i i dela o a no Sa u nus Mos ah. Ampak oni ga niso ho eli
sp eje i. Moj oče, ki je bil elik ga ač in zelo odločen člo ek, sice ni bil nobeni pa ijski
o ganizaciji, pa je ka nap ej neka p iznanja dobi al, ke je odil dela nico za zd že anje
agono Zalogu. Ko je iz edel, da Jože a nočejo ze Sa u nus, je šel on na Slo enske
sindika e, sa p iznanja, ki jih je dobil, je zel s sabo in je ekel, če za o dobi a p iznanja,
da sindika i ne posk bijo, da bi slepe ljudi podje ja sp ejela, po em jih ne abi. V enem
ednu sem imela jaz službo, Jože pa udi. Bil je ne e je en, odločen člo ek, moj oče. (gospa,
ojena le a 1944, b ez os anka ida)
Zdi se, da so se gla nem mes u d ža e možnos i za šolanje senzo no o i anih
poja ile p ej, saj so Beog adu poklicno šolo za ele onis e imeli že pe dese ih le ih
p ejšnjega s ole ja, ko je Slo eniji še ni bilo, in kasneje udi poklicno izob aže anje za
mase je. To je bil azlog, da so neka e i odhajali na izob aže anje Beog ad:
P edsednica Z eze slepih Ma ibo je oče u p edlagala, da bi me dal šolo Beog ad, ke
ak a u še ni bilo šole za ele onis e. Je ekla, nič ni eba plača , samo za obleči mo a e
posk be i. Oče pa, saj es e, p ej je bil bolj s og ežim, je ekel, da me ne bo oblačil. In
ako nisem šla nikamo . Ampak doma smo imeli hišo in ene d e nji ici. In za is i d e nji-
ici smo mo ali celo le o hodi do sosednjega kme a pomaga , saj nam je a kme zo al in
nap a il o, ka je eba z nji o. To je bilo ežko delo. Po em mi je mama, ko sem bila malo
ečja, dala o oke za ču a i, ampak sem bila še sama sko aj o ok. Tako da sem ako jokala,
in o ok nisem abila eč ču a . Po em se je začelo sezonsko delo. Delala sem peka ni,
delala sem mleka ni, na ces i, delala sem Zla o ogu Ma ibo , ki je o a na mila. Tako
da sem o delala, po em je oče začel dela i G amozni jami in ekel, da bom mo ala zdaj
u pomaga . Vsak dan sem mo ala 150 samokolnic peska p ip a i . To je bilo zelo izično
40 Ibid.
41 Ibid.
42 »Zakon o usposabljanju in zaposlo anju in alidnih oseb SRS,« U adni lis SRS, š . 18/76 (1976).
43 Ibid.
144 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
delo. Ampak o ni bilo zados i. Ko sem domo p išla, sem mo ala še k a e pomols i e
skuha i za os ale. (gospa, ojena le a 1936, b ez os anka ida)
Zapis nas spomni na o, da je bilo ži ljenje za neka e e ljudi po ojnem obdobju
zelo ežko in da so mo ale udi osebe s senzo no o i o op a lja i izična dela, da je
d užina ekonomsko p eži ela. Neka e i o oci iz Slo enije so mo ali po o a i daleč od
doma, da so se Beog adu izučili za mase je:
Le a 1974, ko sem končal osno no šolo, sem imel možnos nadalje a i na gimnaziji
Ma ibo u ali na S ednji medicinski šoli Beog adu, sme mase . Ke za gimnazijo nisem
imel us eznih pogoje domačem okolju, pa želel sem odi i čim dlje od doma, sem
se odločil za Beog ad. Še 15 le nisem imel. To je bila zame ena elika ži ljenjska šola.
Pedagoški p is op je bil po sem d ugačen od is ega Ljubljani. Bil sem žen odo,
spla aj! V Ljubljani s a bila šola in in e na po ezana s hodnikom. V Beog adu pa je med
šolo in in e na om bilo sedem am ajskih pos aj. Nihče nas ni sp emljal. Mo ali smo se
sami o ganizi a i zno aj az eda. Čis o d ugačen obču ek je, ko p ideš iz na nek način
omejenega okolja popolno s obodo. No, po em sem le a 1978 končal s ednjo šolo in
se is ega le a udi zaposlil. Ko mase sem delal kopališču se do upokoji e le a 2010.
Čep a sem se izob aže al za medicinskega mase ja, nisem imel s eče, da bi delal zd a-
s u, za o sem se po em zaposlil špo no- ek eacijskem cen u. Mo am eči, da sem zelo
hi o na ezal p is ne s ike s sodela ci, za o po em nisem imel ni i želje i i d ugam. (moški,
ojen le a 1959, b ez os anko ida)
Zgodbe ljudi s senzo nimi o i ami, ki so se spominjali mlados i in p e eklos i, so
bile pogos o ežke. Ena od sogo o nic je nekdanji odnos ši še d užbe do ljudi s senzo -
nimi o i ami označila ko »zelo čuden, za o, ke so bili p ej slepi gla nem doma«.
Ljudje so jih na ces i sp aše ali, kaj se jim je zgodilo, bili so čudesa in nakaze obenem,
ka je bila ma sičem posledica njiho e ne idnos i. D ugi sogo o nik je dejal, da mu
is i, ki ga niso poznali, niso bili naklonjeni »ozi oma so se [ga] izogibali, ka je bilo
obojes ansko; p ed sem s ah, neka e i pa so [ga] imeli za manj ednega«. Šele
de e dese ih le ih se je idnos ljudi z o i ami nekoliko po ečala, poja ile so se p e
ne ladne o ganizacije hendikepi anih ak i is o , ki so se začeli za zema i za deins i u-
cionalizacijo in p a ico do neod isnega ži ljenja z asis enco.44
Zaključne misli
Čep a so ljudje z o i ami ži eli na d užbenem obu (»saj ele onis ni šel na
kakšne obiske oz. hišne zaba e«), je ladajoči disku z delo al ako, da so ljudje
omejene p a ice zeli zakup in mnogi sko aj z nos algijo z li na s ojo mlados in
ži ljenje obdobju socializma. Mnogi pa so se spominjali a ma ičnih dogodko in
omeji e . Njiho i spomini dokazujejo, da g e za ob emenjeno zgodo insko dediščino,
ki ni zgolj s a p e eklos i, em eč se zajeda sedanjos in os aja njen bis eni del.
44 Za i šek, Hendikep ko kul u na a ma. Za i šek, Sk b ko nasilje.
145
Da ja Za i šek: »Člo ek s hendikepom mo a edno nekaj eč pokaza i, eč na edi i...« ...
Za o je zah e na p ašanja o odnosih do ljudi z o i ami p e eklos i udi ežko ob a -
na a i, saj so pogos o mešanica »zgodo ine« in današnje še delujoče p akse.
Neus ezne so udi pogos e linea ne poenos a i e, češ da je šlo ljudem z o i-
ami nekdaj slabo, danes pa se je se sp emenilo na boljše. Ko člo ek pos ane o i an
in s em od isen od sk bs enega dela d ugih ljudi, se še danes nemalok a zgodi,
da očeh d ugih pos ane udi manj in eligen en, nedole en, bolj podoben o oku in
b ez poli ične subjek i i e e.45 Odločanje o običajnih ečeh, kje bo ži el, kdaj bo šel
spa in kaj bo jedel, naenk a pos ane p oblem. O sakdanjih ečeh ljudje ne mo ejo
eč sp ejema i aznolikih odloči e , ne mo ejo izbi a i in bi i del običajnega ži ljenja.
Posamezniki se pogos o pod ejajo ins i ucionalnim u inam, bi ok a skim p aksam
in d užinskim p ičako anjem. Bolj ko je nekdo od isen, manj pos aja pomemben, še
eč, manj je eden.
Čep a so ljudje z o i ami del eno i ega s e a, so hk a i iz njega že udi izključeni,
p a z me odami »inkluzij«. Vključujoče izključe anje po eka s pomočjo »sk bi
zanje«, is e, namenjene samo njim, ko so bila ka ko ska a a namenjena p a onemu,
ki skoznje ni smel, ni mogel s opi i, dokle se niso po sem zap la. V Slo eniji le u
2025 nimamo indika o je , ki bi dokazo ali, kako uspešen je p oces » ključe anja«
(»in eg acije«, »inkluzije«) ljudi s senzo nimi o i ami, ko ga u emeljuje Kon encija
Zd uženih na odo o p a icah ljudi z o i ami; a na eč mes ih upo ablja sin agmo
» ull inclusion«.46 P a ako ni us eznih znans eno u emeljenih aziska , ki bi z nume-
ičnimi in doži ljajskimi e idencami dokazo ale, da je p išlo do esničnih sp ememb.
Vi i in li e a u a
Li e a u a
• Agamben, Gio gio.Homo Sace : Su e ena oblas in golo ži ljenje. Ljubljana: Š uden ska založba,
2004.
• Be čič, Ma a. »In eg acija slušno p izade ih o ok osno ne šole.« Diplomska naloga, Višja šola
za socialne dela ce, 1981.
• Ca u h, Ca hy.Unclaimed Expe ience: T auma, Na a i e, and His o y. Bal imo e, London: Johns
Hopkins Uni e si y P ess, 1996.h ps://doi.o g/10.1353/book.20656.
• Cen e IRIS – Cen e za izob aže anje, ehabili acijo, inkluzijo in s e o anje za slepe in slabo idne Lju-
bljana. P idobljeno 10. 10. 2025.h p://cen e -i is.si.
• Cen e slepih in slabo idnih Ško ja Loka. P idobljeno 26. 5. 2024. h ps://www.css-sl.si/.
• Cha maz, Ka hy. Cons uc ing G ounded Theo y: A P ac ical Guide Th ough Quali a i e Analysis.
Thousand Oaks: Sage, 2006.
45 Spomnimo se le na o, da je še do le a 2019 Slo eniji obs ajal zakon o podaljšanih s a še skih p a icah, ki je od a-
slega z o i o pos a ljal p a no o malni s a us o oka pod pe najs im le om s a os i se do sm i s a še . Ljudje z
in elek ualnimi o i ami pa so šele le a 2024 dobili olilno p a ico (okoli 4000 ljudi).
46 Ke je, ko pouda jajo neod isni s oko njaki, zago o nik načela enakos i in Odbo Zd uženih na odo o p a icah
ljudi z o i ami, »Kon encija o p a icah in alido « slo enščino p e edena s š e ilnimi napakami, podajam po e-
za o na angleški iz i nik: Con en ion on he Righ s o he Pe sons wi h Disabili ies and Op ional P o ocol, h ps://www.
un.o g/disabili ies/documen s/con en ion/con op p o -e.pd .
146 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
• Con en ion on he Righ s o Pe sons wi h Disabili ies and Op ional P o ocol. P idobljeno 18. 1. 2025.
h ps://www.un.o g/disabili ies/documen s/con en ion/con op p o -e.pd .
• C eswell, John W. Quali a i e Inqui y and Resea ch Design. Thousand Oaks: Sage, 2007.
• Da y, Lau a. »Philosophical Inclusi e Design: In ellec ual Disabili y and he Limi s o Indi id-
ual Au onomy in Mo al and Poli ical Theo y.« Hypa ia 30, š . 1 (2015): 132–48. h ps://doi.
o g/10.1111/hypa.12119.
• Fiše , Ma in. »S oboda p ep ičanja.«Mladina, ap il 1987.
• Foucaul , Michel. »Two Lec u es.« V: Nicholas B. Di ks, Geo Eley in She y B. O ne , u . Cul-
u e/Powe /His o y. A Reade in Con empo a y Social Theo y. P ince on, NJ: P ince on Uni e si y
P ess, 1994.
• Foucaul , Michel.Powe /Knowledge: Selec ed In e iews & O he W i ings 1972-1977. U . Colin
Go don. New Yo k: Pan heon Books, 1980.
• K s ulo ić, Gašpe . »Raz oj ins i ucij na pod očju izob aže anja za o oke s posebnimi po ebami
Slo eniji od njiho e us ano i e do danes.« Socialno delo62, š . 2–3 (2023): 179–90.
• Kulo ec, Ma je ka. »Slo enski znako ni jezik skozi čas.«Šolska k onika32, š . 3 (2023): 328–40.
• Liampu ong, P anee. Resea ching he Vulne able: a Guide o Sensi i e Resea ch Me hods. London:
Sage, 2007. h ps://doi.o g/10.4135/9781849209861.
• Mackenzie, Ca iona in Na alie S olja , u . Rela ional Au onomy: Feminis Pe spec i es on Au onomy,
Agency, and he Social Sel . New Yo k, Ox o d: Ox o d Uni e si y P ess, 2000.
• Mau e , Susanne. »Social Wo k as memo y o con lic s? Re lec ions on a his o iog aphical igu e
o hough .« C i ical and Radical Social Wo k, 11, š . 3 (2023): 332-46. 10.1332/204986021X16
699859837133.
• Modic, Ka in, Elena Peča ič in Domen Re elj.Osebna asis enca: P i očnik za azume anje neod is-
nega ži ljenja. Ljubljana: YHD, 2021.
• Po oče alec13/3, 1995. »P edlog Zakona o usme janju o ok s posebnimi po ebami–EPA 1066–p a
ob a na a.«
• Rendla, Ma a. »Kam plo eš s anda d?« Ži ljenjska a en in socializem. Ljubljana: Inš i u za
no ejšo zgodo ino, 2018.
• Reza , Pe a, u .Zbo nik p ispe ko kon e ence »Gluhi Ljubljani nekoč in danes,« 16. 10. 2014.
Ljubljana: D uš o uči elje gluhih Slo enije, 2014.
• Ru a , Dušan, u .Inkluzija in inkluzi nos . Model nudenja pomoči uči eljem p i delu z dijaki s posebnimi
po ebami, ki so in eg i ani edne oddelke. 2010.h ps://cpi.si/wp-con en /uploads/2020/08/
Inkluzija_in_inkluzi nos -1.pd .
• Shakespea e, Tom, u .The Disabili y Reade : Social Science Pe spec i e. London: Cassell, 1998.
• S e ánsdó i , Guð ún, K is ína Bjö nsdó i in Ás íðu S e ánsdó i . »Au onomy and People
wi h In ellec ual Disabili ies Who Requi e Mo e In ensi e Suppo .« Scandina ian Jou nal o Dis-
abili y Resea ch 20, š .1 (2018): 162–71. h ps://doi.o g/10.16993/sjd .21.
• T pin-Be gan , Albina. »P oblema ika slepih ele onis o na delo nem mes u.« Diplomska
naloga, Višja šola za socialne dela ce, Ljubljana, 1980.
• Va uh člo eko ih p a ic Republike Slo enije.Po ze ek dela Va uha člo eko ih p a ic za le o 2023.
Maj 2024. h ps://www. a uh- s.si/ ileadmin/use _upload/pd /lp/LP_2023/Po ze ek_dela_
VCP_RS_za_le o_2023.pd .
• Zago o nik načela enakos i Republike Slo enije.Položaj gluhih izob aže alnem sis emu. Posebno
po očilo. 2021. h ps://zago o nik.si/wp-con en /uploads/2022/08/Polozaj-gluhih- -izob aze-
alnem-sis emu-posebno-po ocilo.pd .
• Za i šek, Da ja. »‘Ti jih boš naučila nekaj, os alo bo na edil socializem!‘ Zgodo ina socialnega
dela med le i 1945 in 1961.« V:Da ja Za i šek, u . »Z diplomo mi je bilo lažje dela !«, 7–54. Lju-
bljana: FSD, 2005.
• Za i šek, Da ja. »An h opology, Social Wo k and Disabili y S udies: Resea ching Di e si y in
Eas e n Eu ope.« V:Magnus T eibe , Nicolas G iessmeie in Ch is ian Heide , u . E hnologie und
147
Da ja Za i šek: »Člo ek s hendikepom mo a edno nekaj eč pokaza i, eč na edi i...« ...
Soziale A bei . F emde Disziplinen, gemeinsame F agen?, 107–32. Opladen, Be lin, To on o: Bud ich
UniP ess L d., 2015.
• Za i šek, Da ja. »Delayed deins i u ionalisa ion in pos -socialism.« Eu opean Jou nal o Social
Wo k20, š .6 (17. julij 2017): 834–45. 10.1080/13691457.2017.1344623.
• Za i šek, Da ja. »Disabled Women E e yday Ci izenship Righ s in Eas Eu ope. Examples om
Slo enia.« V:Jasmina Lukić, Joanna Regulska in Da ja Za i šek, u . Women and Ci izenship in Cen-
al and Eas e n Eu ope, 62–87. Alde sho : Ashga e, 2006.
• Za i šek, Da ja. »Engende ing social wo k educa ion unde s a e socialism in Yugosla ia.«B i ish
Jou nal o Social Wo k 38, š . 4 (junij 2008): 734–50.
• Za i šek, Da ja. »The ememb ance oid o su i o s o long-s ay ins i u ions du ing socialism.«
V: Hemma May ho e , Gud un Wol g ube , Ka ja Geige , Wal e Hamme schick in Ve onika Rei-
dinge , u . Kinde und Jugendliche mi Behinde ungen in de Wiene Psychia ie on 1945 bis 1989, z .
8, 603–13. Wien: LIT, 2017.
• Za i šek, Da ja. »Time o Recogni ion: People wi h Disabili ies Today.« Social Dialogue Maga-
zine, š . 9 (2014): 4–11.
• Za i šek, Da ja.Hendikep ko kul u na a ma. Ljubljana: Založba c *, 2000.
• Za i šek, Da ja.Sk b ko nasilje. Ljubljana: Založba c *, 2018.
• Z eza komunis o Jugosla ije, Kong es. Sedmi kong es Z eze komunis o Jugosla ije. Ljubljana:
Canka je a založba, 1958.
Tiskani i i
• U adni lis RS, š . 54/2000. 2000. h ps://www.u adni-lis .si/glasilo-u adni-lis - s/ se-
bina/2000-01-2496/zakon-o-usme janju-o ok-s-posebnimi-po ebami-zuopp.
• U adni lis RS, š . 96/02. 2002.h ps://pis s.si/p egledP edpisa?id=ZAKO1713.
• U adni lis RS, š . 58/11, 40/12 – ZUJF, 90/12, 41/17 – ZOPOPP in 200/20 – ZOOMTVI.
2011.h ps://pis s.si/p egledP edpisa?id=ZAKO5896.
Da ja Za i šek
“A PERSON WITH A DISABILITY ALWAYS HAS TO
SHOW AND DO MORE…”
LIVING WITH SENSORY IMPAIRMENT UNDER SOCIALISM:
MEMORIES AND STORIES
SUMMARY
Based on disabili y s udies and a his o ical pe spec i e, he a icle ocuses on he
a e memo ies o people wi h senso y impai men s abou how hey su i ed socialis
schooling, long- e m social wel a e ins i u ions, and wha hei employmen oppo -
uni ies we e. Thei es imonies a e e lec ed wi hin he amewo k o socialis social
policy and social p o ec ion o people wi h disabili ies. I was in e es ed in he gen-
e al a i udes owa ds people wi h senso y impai men s in Slo enia and Yugosla ia
148 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
be ween 1950 and 1991, i.e., du ing he socialis pe iod. In indi idual in e iews, peo-
ple ecalled he oppo uni ies hey had had in he pas , he a i udes o he s a in ins i-
u ions owa ds hem, and he limi a ions hey had expe ienced. They also e lec ed
on he changes ha had aken place ollowing he change o he poli ical sys em a e
1991. Al hough people wi h disabili ies li ed on he ma gins o socie y, he dominan
discou se made people accep hei limi ed igh s. Thus, many esponden s ecalled
hei you h and li e unde socialism almos nos algically, while many ecalled au-
ma ic e en s and es ic ions. Howe e , hei memo ies p o e ha his is a bu dened
his o ical legacy ha is no me ely a hing o he pas bu is embedded in he p e-
sen and emains an essen ial pa o i . This makes oday’s ques ions abou a i udes
owa ds people wi h disabili ies in he pas challenging o add ess, as hey a e o en a
mix u e o his o y and cu en p ac ice.
149
I ana Žebec Šilj, Misla S jepan Žebec: The Role o he Voca ional Counselling Cen e ...
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.1.08
*
PhD, I o Pila Ins i u e o Social Sciences, Ma uliće g 19, 10000 Zag eb, i ana.zebec@pila .h ;
ORCID: 0000-0001-5041-9537
**
PhD, Ins i u e o An h opological Resea ch, Gaje a 32, 10000 Zag eb, misla .s jepan.zebec@inan o.h ;
ORCID: 0000-0001-5641-6628
*** The esea ch was unded by he Uni e si y o Zag eb’s g an o dedica ed ins i u ional inancing o scien i ic and
a is ic ac i i ies o he Uni e si y o Zag eb in 2018, as pa o he p ojec “His o ical de elopmen o applied psycho-
logy in C oa ia du ing he i s hal o he 20 h cen u y - The wo k o he Voca ional counselling Cen e/Depa men om
1931 o 1948.”
**** The a icle is based on a pape p esen ed a he i s in e na ional con e ence o he p ojec J6-50189 Sys ems o
Ca e and Educa ion o Child en wi h Senso y Disabili ies in he Fi s and Second Yugosla S a e, unded by he Slo e-
nian Resea ch and Inno a ion Agency (ARIS).
I ana Žebec Šilj,* Misla S jepan Žebec**
The Role o he Voca ional
Counselling Cen e/Depa men /
O ice in Laying he Founda ions
o Wo king wi h Child en and
You h wi h Disabili ies in Zag eb
a e Wo ld Wa II: a His o ical and
Psychological Pe spec i e
***
IZVLEČEK
VLOGA CENTRA/ODDELKA/URADA ZA POKLICNO SVETOVANJE
PRI POSTAVLJANJU TEMELJEV DELA Z INVALIDNIMI OTROKI
IN MLADOSTNIKI V ZAGREBU PO 2. SVETOVNI VOJNI:
ZGODOVINSKA IN PSIHOLOŠKA PERSPEKTIVA****
Cen e /Oddelek/U ad za poklicno s e o anje je začel delo a i le a 1932 ko psiho-
loško-medicinski odzi na gospoda ske po ebe is ega časa: pomanjkanje k ali ici ane
delo ne sile med ojnem obdobju na H aškem in odso nos us ano e za izob aže alno
150 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
in poklicno usme janje mladih. To je bila p a us ano a na H aškem (in ši še), ka e e
s oko no s e o alno delo je emeljilo na zd a s enem in psihološkem ocenje anju. S oje
poslans o je op a ljala zelo p edano. Cen e /U ad je že od zače ka delo anja ocenje al
in izob aže alno/poklicno usme jal in alidne o oke in mlados nike. Delo s o populacijo
se je še ok epilo od s edine le a 1945 do le a 1948, ko je Cen e /U ad p enehal delo a i.
P i delu Cen a/U ada z o oki in mlados niki s posebnimi po ebami se je socialna obču-
lji os za o populacijo kazala sis ema ičnem ocenje anju in s em po ezanem s e o a-
nju, az oju populaciji p ilagojenih psihodiagnos ičnih o odij e sodelo anju z us eznimi
zd a s enimi in izob aže alnimi us ano ami. S psihološkega, s oko nega in akademskega
idika je Cen e /U ad upoš e al s e o ne s anda de na em pod očju (s e o anje na podlagi
ši okih kogni i nih in speci ičnih psihomo o ičnih sposobnos i). Psihologi Cen a/U ada
so p e ajali in p ilagajali sodobna psihodiagnos ična o odja e us a jali s oja, ključno
s is imi za in alidne o oke in mlados nike. P i p eds a i i psihološkega dela deja nos i
Cen a/U ada, namenjenih in alidnim o okom in mlados nikom ( ezul a i za p ibližno
200 in alidnih o ok in mlados niko ), je bil upo abljen ond HR-DAZG-239 D ža nega
a hi a Zag ebu. S s oko nim znanjem, dno akademsko osno o in o ganizacijskimi
zmoglji os mi je delo Cen a/U ada p eds a ljalo zače ek s oko ne osk be in alidnih o ok
in mlados niko na H aškem z idika d užbenih ed.
Ključne besede: poklicno s e o anje, h aška socialna zgodo ina, o oci in mlados niki,
in alidnos , psihološki es i
ABSTRACT
The Voca ional Counselling Cen e/Depa men /O ice s a ed ope a ing in 1932 as a
psychological-medical eac ion o he economic needs o he ime: he lack o quali ied labou
in in e wa C oa ia and an ins i u ion o you h educa ional and oca ional guidance. I
was he i s ins i u ion in C oa ia (and beyond) ha based p o essional ad ice on heal h
and psychological assessmen s and pe o med i s mission wi h unp eceden ed dedica ion.
F om he e y beginning o i s wo k, he Cen e/O ice conduc ed assessmen s and educa i-
onal/ oca ional guidance o child en and you h wi h disabili ies (CYD). Howe e , he wo k
wi h his popula ion in ensi ied om he middle o 1945 and las ed un il he Cen e/O ice
s opped ope a ing in 1948. In he Cen e/O ice’s dealings wi h CYD, he social sensi i i y
o his popula ion mani es ed i sel in sys ema ic assessmen s and ela ed counselling and
he de elopmen o popula ion-adap ed psychodiagnos ic ins umen s in coope a ion wi h
he ele an heal h and educa ional ins i u ions. F om he psychological, p o essional, and
academic iewpoin , he Cen e/O ice ollowed he wo ld s anda ds in he discipline (coun-
selling based on b oad cogni i e and speci ic psychomo o abili ies). The Cen e/O ice’s
psychologis s ansla ed and adap ed he con empo aneous psychodiagnos ic ins umen s
and c ea ed hei own, including hose o CYD. The HR-DAZG-239 onds o he S a e
A chi es in Zag eb was used o p esen he psychological pa o he Cen e/O ice’s wo k
151
I ana Žebec Šilj, Misla S jepan Žebec: The Role o he Voca ional Counselling Cen e ...
wi h CYD (con aining indings ega ding app oxima ely 200 CYD). Wi h i s expe ise,
s ong academic ounda ions, and o ganisa ional capaci ies, he wo k o he Cen e/O ice
ep esen ed he beginning o p o essional ca e o child en and you h wi h disabili ies in
C oa ia om he pe spec i e o social sciences.
Keywo ds: oca ional counselling, C oa ian social his o y, child en and you h, disabi-
li ies, psychological es s
The Voca ional Counselling Cen e om i s Founda ion
un il he End o Wo ld Wa II
Fo 17 yea s ( om 1931 o 1948), he Voca ional Counselling Cen e was he i s
such ins i u ion whe e, based on he medical examina ion and psychological su ey,
child en and you h we e counselled on hei oca ion. The ac ha i was ounded
in 1931, du ing se e e economic dep ession, was no a coincidence, as J. H. Ben ley
s a ed in his wo k on oca ional guidance ha “ he disco e y o you h was one o he
byp oduc s o dep ession”.1
Howe e , e en be o e he Voca ional Counselling Cen e was es ablished, a i-
ous counselling cen es had exis ed in Zag eb, mainly in he domain o medicine and
public heal h, such as public heal h cen es, medical pos s/s a ions, a ious clinics,
e c., whe e medical s a would p o ide ad iso y se ices o i s use s. Th ough social
wel a e, public heal h se ices, and counselling cen es, socie y p o ec ed and moni-
o ed he speci ic popula ion g oup ha was conside ed especially agile o in need o
moni o ing. This p ima ily included child en, you h, women, and o he ma ginalised
membe s o socie y. The synch onisa ion o social ca e, public heal h, and he medi-
cal and educa ional wo k o Zag eb’s p e-wa socie y du ing he 1930s was e iden
as a ious and, by oday’s s anda ds, no ably dis inc public sphe es disco e ed hei
common in e es .2
As men ioned abo e, he Zag eb Voca ional Counselling Cen e e lec ed he
needs o he ime when i was ounded. The dep ession unde sco ed he p oblems o
he C oa ian in e wa economy, including he lack o skilled wo ke s. The e o e, he
Cen e esponded o he need o ensu e he economic de elopmen o he C oa ian
egion, especially h ough ades and c a s as ac i i ies, which, in he p edominan ly
1 Je ome H. Ben ley, “Voca ional Guidance o You h,” The Annals o he Ame ican Academy o Poli ical and Social
Science 194, No. 1 (1937): 34.
2 Željko Dugac, P o i boles i i neznanja (Zag eb: S ednja Eu opa, 2005). I ana Žebec Šilj and Željko Dugac, “P a i
čo jek na p a om mjes u – socio-ekonomska s uk u a ispi anika S anice za sa je o anje p i izbo u z anja,” in
Vla ka Vukelić and Mijo Beljo, eds., Po ijesni az oj p imijenjene psihologije u H a skoj ijekom p e polo ice XX.
s oljeća: S anica za sa je o anje p i izbo u z anja u Zag ebu (1931. – 1948.) (Zag eb: Fakul e h a skih s udija
S eučiliš a u Zag ebu, 2020), 81, 82.
254 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
smo denimo po poklicni liniji odlično poznali saj 150-le na in elek ualna, seljud-
ska in posebej kul u na p izade anja slo enskega na oda za s oj obs oj, az oj in udi
poli ično samos ojnos . Za adi p ipadanja is i skupni d ža i s Slo enci Slo eniji se
i Slo enci, nasp o ju z d ugimi, adicionalnimi zamejci in izseljenci, do le a 1991
niso poču ili ko izseljenci, samo d uge dele d ža e s(m)o se p eselili. Za o so s o-
ko nem disku zu us ezno naslo ljeni sklopu »no anjih mig acij«.15 Tako so bili
ečinoma pojmo ani udi Slo eniji.16 G e o ej za is i del slo enskega na oda, ki se
je ob azpadu SFRJ znašel zunaj no e slo enske d ža e in os al na območju njenega
p eos alega dela. Teh Slo ence naj bi bilo ok og 100.000, se eda BiH zna no manj.17
Tis i, ozi oma njiho i po omci, ki so BiH os ali, so se zna nem š e ilu medse-
bojno o ganizi ali. Nas ala so zd uženja za samopomoč in slo enska kul u na d uš a
Sa aje u, Zenici, Kaknju, T a niku, Vi ezu, Tuzli in Banjaluki. Že le a 1992 je bila
us ano ljena Z eza Slo ence Bosne in He cego ine Sa aje u, ki pa je zlas i za adi
ojnih dogajanj edaj in po em p ak ično udi kasneje delo ala na a ni gla nega mes a
Fede acije BiH, med em ko je le a 1995 nas ala še Z eza Slo ence Republike S bske
Banjaluki. V omenjenih d uš ih in kasneje še d ugih so začeli p i eja i ečaje slo en-
skega jezika za o oke ali od asle, o ganizi ali so azlične d užabne in špo ne sekcije,
us ana ljali mešane pe ske zbo e, knjižnice in gojili esne s ike z azličnimi ins i uci-
jami slo enske d ža e, ki jih je udi ses ansko podpi ala. Med slo enskimi zd uženji
BiH, kje so imela sice sa elik pomen za amkajšnje Slo ence, je eba času ba -
ba skega obleganja gla nega mes a BiH (1992–1995) posebej izpos a i i sa aje sko
kul u no d uš o Canka , ki je edaj es čas kljubo alo ag eso skemu obs elje anju
z okoliškega h ibo ja in opazno sous a jalo udi ši še znano skupnos no d užbeno
zdušje in isokokako os ne kul u ne mani es acije.18
Pos a lja se p ašanje, ali ima d užbeni enomen celo nega slo enskega e nosa
kakšno z ezo s Pučniko o p oklamacijo in kakšna naj bi a bila. Poglejmo na hi o d e
s ole ji nazaj. Slo enski izob aženci so spisali in od zgodo inskega le a 1848 kolek-
i no zago a jali poli ično na odnos ni p og am Zedinjene Slo enije, ka je bil udi
njiho emeljni poli ični ideal, kasneje skupaj z se bolj in bolj množičnim slo en-
skim na odnos nim gibanjem še eč ko celo naslednje s ole je (slo enske či alnice,
abo i, zlas i od zače ka 20. s ole ja udi že eč slo enskih poli ičnih s ank, slo enski
na odnoos obodilni boj 1941–1945).19 Po d ugi s e o ni ojni je bila zpos a ljena
no a zahodna meja do ak a ne K alje ine Jugosla ije in s em Slo enije, ok i u FLRJ
pa se je bis eno p o i zahodu p emaknila udi slo enska e nična meja z ni ijo/
15 P im. np . Ma ina Lukšič Hacin, Mi jam Milha čič Hladnik, Aleksej Kalc in Janja Ži nik Se a in, Socialna, gospoda -
ska in kul u na zgodo ina slo enskega izseljens a 1870–1945 (Ljubljana: ZRC SAZU, Inš i u za slo ensko izseljen-
s o in mig acije, 2018).
16 Ci ilnod užbena us ano a, ko je Slo enska izseljenska ma ica, Slo ence bi ši skupni d ža i zunaj Slo enije ni
ob a na ala ko izseljence . To so udi zanjo pos ali šele z le om 1991.
17 K žišnik-Bukić, »O Slo encih na območju Jugosla ije.«
18 O njego em delo anju naj eč iz emo iz na splošno isokokako os ne e ije Zo a Canka je a, ki je začela izhaja i
le a 1993 in se s kakimi zamiki obd žala še 21. s ole ju.
19 Da, če za ak mejnik pogojno š ejemo obdobje od s ede pe dese ih le 20. s ole ja, ko je z Londonskim memo an-
dumom (1954) dejansko zakoličena zahodna geopoli ična meja FLRJ (in s em LR Slo enije), ka je še o malno
po jeno z Osimskimi spo azumi le a 1978.
255
Ve a K žišnik-Bukić: Slo enci Bosni in He cego ini, bosansko-he cego ski e nosi ...
p iključi ijo P imo ske (b ez T s a) slo enskemu e ničnemu ozemlju, čep a je
po le u 1954 zna en ozemeljski del (s p ibližno 100.000 Slo enci) še nap ej os al
Republiki I aliji. S em p idobljenim ozemljem je Slo enija zaobsegla do lej, poleg
geog a skega, naj ečji slo enski e nični p os o s oji zgodo ini. In a p os o je os al
nesp emenjen do osamos oji e RS in udi po njej le a 1991. V 45-le nem obdobju
FLRJ/SFRJ je o ej Slo enija ko ljudska/socialis ična epublika slo enskega na oda,
ob seh zas ojih in odklonih, las nih dejanski poli ično nedemok a ični s uk u i
d užbe, pos ajala se samos ojnejša in hk a i še doda no naj az i ejša ede alna eno a.
Za o ma sikomu p ed osamos oji ijo Slo enije ni bilo najbolj azumlji o, da bo zunaj
nač o ane no e samos ojne slo enske d ža e os alo 100.000 Slo ence , ki so že eč
gene acij ži eli p eos alih delih do edanje skupne d ža e.20 P ič no ejši slo enski
na odni zgodo ini je šlo za ako na odnos no edukcijo, ki je ni bilo mogoče p ipisa i
komu d ugemu zunaj slo enske d ža e.
Bosansko-he cego ski e nosi Slo eniji
S anje pozna anja p e eklos i bosansko-he cego skih e noso Republiki
Slo eniji je eliko sk omnejše. Dosedanje aziska e so nesis ema ične, bolj spo adične.
Odgo o na p ašanje, zakaj je emu ako, je za azisko alce sko aj enako kompleksen
in eža en, ko o elja za p ouče anje d užbenih odnoso med e nijami sami Bosni
in He cego ini njeni no ejši zgodo ini, od zlas i 19. s ole ja dalje. Zadnja i dese le-
ja je Bosna in He cego ina zelo poseben ip d ža e. Ni ne epublika, ko so d uge no e
d ža e na pogo išču Jugosla ije, in ni k alje ina, ka je s ednjem eku Bosna udi že
bila. Je d ža a pod pa ona om – p ak ično in o malno – .i. medna odne skupnos i
in em še najbolj podobna s oji p edhodnici habsbu škem obdobju.
Ko go o imo o posameznikih na leh današnje Slo enije, je bila najbolj znana
zgodo inska osebnos po iz o u iz Bosne Ka a ina Ko omanić, članica najožje s e-
dnje eške bosanske k alje e d užine Ko omaniće , času, ko je imela am p e ežen
e ski pli c k a bosanska.21 Z idika p ičujoče ob a na e pa je osp edju eče nična
in eč e ska d užbena s uk u a dežele, 19. s ole ju izobliko ane ko Bosna in
He cego ina. V zadnjem sko aj s ole ju in pol je e ska de e minan a usodno zazna-
mo ala sme i az oja celo ne amkajšnje d užbe. Na eh nespo nih dominan nih
op edeli ah, muslimanski, p a osla ni in ka oliški, so se nekje d ugi polo ici 19.
s ole ja začele odločno poja lja i in pos opoma, a azme oma naglo se bolj in bolj
u je a i za k ščansko p ebi als o BiH no e, sebinsko e nične/na odnos ne oznake
na odo iz geopoli ičnega soseds a. Za p a osla ne p ebi alce ime S bi, za ka oliške
H a i. V zače ku 20. s ole ja je za is i čas na odni budi elj Sa e -beg Bašagić Pesmi
20 K žišnik-Bukić, »O Slo encih na območju Jugosla ije.«
21 Rojena je bila le a 1336 V anduku, se po očila plemiško d užino celjskih g o o , pos ala močna g o ica Ka a ina
Celjska in um la le a 1396 Celju.
256 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
Bošnjaku zapisal znani s ih »od T ebinja do B odskijeh a a, nije bilo S ba ni H a a«.22
Sice so se e nična imena S bi in H a i BiH upo abljala že p ej, a so miselnos i
in sakodne ni go o ni komunikaciji p ep os ih ljudi med seboj e pojmo anju
D ugih (e noso ) p e lado ala e ska poimeno anja. Med H a e se je sčasoma
ključilo udi nemalo e ničnih Slo ence in d ugih ka oliko , za časa a s o-og ske
lada ine p iseljenih BiH. Ve ska skupnos muslimano se e nično poimensko še
dolgo ni sp emenila. Zase in ši šem okolju so os ali muslimani, med NOB udi že
Muslimani, ko na od pa so bili sice o malnop a no po jeni šes dese ih le ih 20.
s ole ja, dokle se niso p ed njego im koncem u adno samop eimeno ali Bošnjake.23
Po em u odu lažje azumemo d užbeno si uacijo bosansko-he cego skih e noso
Slo eniji 20. s ole ju do azpada jugoslo anske d ža e. Če je o ej Slo ence Bosni
in He cego ini mogoče azisko alno sp emlja i ko eno no e nično en i e o, p ime u
bosansko-he cego skih p iseljence Slo eniji ni ako in je azisko anje že za o zah-
e nejše. Še olikanj ečja o i a je se eda ičala azliko alnih ali ne azliko alnih p i-
nah med p iseljenimi bosansko-he cego skimi H a i in H a i iz H aške ozi oma
bosansko-he cego skimi S bi in S bi iz S bije. Kljub e skim azlikam in njim p ipiso-
anim e se bolj udi sp ejemanim e ničnim p ipadnos im je ljuds o še nap ej ži elo
na uhojenih dob ososedskih po eh ši šega skupnos nega d užbenega ži ljenja, dokle
o obdobju d uge s e o ne ojne ni bilo adikalno na ušeno.24 Venda so se e ska
deli e in adicionalna poimeno anja – p a osla ci, muslimani, ka oliki – bosansko-
-he cego ski d užbi zad že ala, posebej u alnih okoljih, še dolgo po ojni. Redke
esne ak i nos i za oza eščanje na emelju p ipadanja skupni zgodo inski d ža ni en i-
e i BiH s simbolnim poimeno anjem bosanska nacija niso bile uspešne.25
Tak az oj d užbe je pli al udi na d užbeno s uk u ni kon eks p iseljence iz
BiH Slo enijo. Med s e o nima ojnama je bil a pli p e ežno še e sko u emeljen
in oba an, po ojni pa že na odnos no. P oces adikalne e nicizacije BiH, ki se je
od ijal le ih p ed azpadom Jugosla ije, je po eh e ničnih linijah p iseljenih odse al
udi Slo enijo.
Neuspešnos bosanskega nacionalizi anja BiH26 in posledično p iseljenih iz BiH
ni imela enako nega i nega odzi a med njimi samimi Slo eniji. Tu so bili si poime-
no ani in gla nem ob a na ani ko Bosanci. In mo da je ak odnos udi delno ublažil
22 Sa e beg Bašagić, "Pjesma Bošnjaku," Bošnjak, 2. 7. 1891. Med ojno BiH (1992–1995) so o pesem nacionali-
s ično zlo abili Muslimani, smislu, da naj jih ne bo (S bo in H a o ) ni i p ihodnje (»Od Zenice do Kup eških
a a neće bi i S ba ni H a a«).
23 Več np . Ve a K žišnik-Bukić, Bosanska iden i e a med p e eklos jo in p ihodnos jo (Ljubljana: Inš i u za na odnos na p a-
šanja, 1996); bosanski p e od p ip a il Josip Os i, Bosanski iden i e između p ošlos i i budućnos i (Sa aje o: Bosanska knji-
ga, 1997); d uga bosanska izdaja Fakul e a za poli ične ede: Sa aje o, 2022. P edgo o je napisal Senadin La ić.
24 O sem em je BiH se eda spisana obsežna his o iog a ska li e a u a, enda bi njeno že samo aksa i no na ajanje
p esegalo sebinski ok i ega p ispe ka.
25 P i ak poskus je iz ajal madža ski zgodo ina in poli ik Benjamin Kallay ko a s o-og ski up a nik okupi ane
Bosne in He cego ine konec 19. s ole ja, med zadnjimi sem s s oko no u emelji ijo »bosanske nacije« poskušala
pli a i udi sama konec 20. s ole ja. – Več Ve a K žišnik-Bukić, »His o ijske i his o iog a ske kon o e ze i dileme
nacionalnog nomini anja u Bosni i He cego ini,« P ilozi, š . 32 (2003): 297–313.
26 O zaga ah južnoslo anskega pojmo anja in poimeno anja e mina na od : Ve a K žišnik-Bukić, »Te minološke
dileme ob sebinski aplikaciji a ibu o na odni in nacionalni po eza i s sin agmo slo enska iden i e a,«
An h opos, š . 3-4 (2007): 205–21.
257
Ve a K žišnik-Bukić: Slo enci Bosni in He cego ini, bosansko-he cego ski e nosi ...
njiho e e en ualne nape os i Slo eniji ob in po azk oju Jugosla ije. Za slo ensko
pojmo anje e ničnos i je bilo go o o bližje in p ep os eje, da p iseljene z območja
BiH po deželi njiho ega iz o a imenuje za Bosance, med ka e e so bili š e i udi
He cego ci, ko da bi jih ob a na ali loče alno po nekem ožjem e ničnem ključu, na
p ime ko Bosanske S be ali ko Bosanske H a e, ki so se oboji že sami p iš e ali k
H a om ali S bom. Še posebej pa so bili dojemanju Slo ence Bosanci si, ki so bili
sami bosansko-he cego ski muslimani/Muslimani, ne glede na o, ali je šlo za e nike
ali a eis e. Ke je bilo po ojnem obdobju splošno znano, da naj eč p iseljence
Slo enijo iz skupne d ža e p ihaja p a iz BiH, je sakdanjem go o u med Slo enci
ma sikdaj za se p e lado alo ime Bosanci ko p a zap a skupno ime za p ipadnike
seh d ugih na odo Jugosla ije Slo eniji. Odlično an opološko in sociološko š u-
dijo smo b alci doži eli s knjigo Bosanci: a kuda idu Slo enci nedjeljom?.27 Ko azisko-
alka mede ničnih odnoso Slo eniji pa sem si zapomnila p ipombo Slo enca, ki se
je ob neki p iložnos i azjezil z naslednjimi besedami: »P ekle Bosanc, pej že enk a
u s ojo Makedonijo!«28
P ičujoči p ispe ek nima ambicij iz i nega azisko anja ob a na anih e noso .
Nekaj malega ok i ne že obja ljene ak og a ije in s ojih azisko alnih spoznanj p ed-
s a ljam nadalje anju po naslednjih pod očjih, ki se običajno nanašajo na ob a na-
anje in opiso anje manjšinskih populacij: d užbeni kon eks z oko mig acij (1),
š e ilčnos (2), kul u no-e nološka dejs a (3).
(1) Med osno ne indikacije seli e p ipadniko ob a na anih e ničnih populacij,
ne š e ši aznolikih indi idualnih ži ljenjskih p ime o , spada a d e gla ni skupini
de e minan : ena je bežanje z domačega ozemlja p ed ojaško ag esijo za golo p e-
ži e je, d ugo op edeljujejo azlogi ekonomskega iz o a, ljudskem iz očilu znani
pod k ila ico »s ebuhom za k uhom«. V p em sklopu de e minan g e k onolo-
ško za p a osla ne in g koka oliške begunce, ki bežijo p ed os ajalnim zmago i im
p odi anjem islamskih Tu ko e se množično pomikajo z Balkana, udi z območja
kasnejše Bosne in He cego ine. Nas anjujejo se Beli k ajini, kje delno že ako in
ako p ebi ajo jeziko no h aški p ebi alci, kaj i območje Bele k ajine je do 12. s o-
le ja spadalo pod pos e no oblas h aških e dalce in ce k eno oblas zag ebške
ško ije.29 Za e p iseljence od 15., 16. s ole ja dalje se je no ejši s oko ni li e a u i
u elja ilo ime S bi, S bi Slo eniji.30 V zgodo ini je poleg p e, begunske, p a ako
običajna d uga skupina de e minan , ki pa je ekonomsko na a e. S oka jo ob a na a
še z idika polp isile ali p isile ozi oma smislu pse dop os o oljnih mig acij.31 Bolj
27 Sil a Mežna ić, Bosanci: a kuda idu Slo enci nedeljom (Ljubljana: K , 1986).
28 G e za zgo o no p ipombo, ki ni bila, mu a is mu andis, ni i ako edka, ko je šlo kje in kdaj, še obdobju skupne
d ža e in np . eža z nezaposlenos jo sami Slo eniji, za delo no mes o ozi oma službo.
29 Pod obneje Dušan Kos, Bela k ajina poznem s ednjem eku: sepa a (Ljubljana: Z eza zgodo inskih d uš e
Slo enije, 1987), 5–9.
30 S bi Slo eniji, b oši ano (Ljubljana, 1991). O njih so pisali mnogi slo enski zgodo ina ji in e nologi, med no ej-
šimi: Ma ko Zajc, »Dob i, pogumni, zli: Podoba žumbe ških uskoko na K anjskem d ugi polo ici 19. s ole ja,«
Razp a e in g adi a, š . 42 (2003): 222–37. Mi an Komac, Romana Beš e , Felici a Med ed, Mojca Med ešek, Janez
Pi c, Pe a Ro e in Na alija V eče , S bi Beli k ajini (Ljubljana: Inš i u za na odnos na p ašanja, 2014).
31 Dami Josipo ič, »Pse dop os o oljne mig acije. P ime sis ema no anjih mig acij nekdanji Jugosla iji,« A s e
humani as, š . 2 (2013): 71–85, h ps://www.dlib.si/de ails/URN:NBN:SI:DOC-XAO73LYX.
258 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 1/2025
množične mig an ske alo e e s e seli e je mogoče sp emlja i šele 20. s ole ju,
posebej njego i d ugi polo ici. Tedaj in do azpada Jugosla ije Bosna in He cego ina
pos ane is a jugoslo anska epublika, iz ka e e p ihaja in se p eseljuje Slo enijo
azme ju do d ugih epubliških območij naj eč p ipadniko seh eh bosansko-he -
cego skih e noso , bodisi po samos ojni izbi i bodisi ob dejanskem ali udi o malnem
abilu na delo Slo enijo. To p eselje anje iz Bosne in He cego ine je bilo že obši no
azisko ano še času skupne d ža e, še ečjo azisko alno pozo nos pa je doži elo,
zah aljujoč dob i dos opnos i i o , že samos ojni Slo eniji.32
(2) Kljub nezaneslji os i popiso p ebi als a ko i a, ki podaja neko določeno
š e ilo p ipadniko e nične/na odnos ne skupine, jih upoš e ajo si ins i ucionali-
zi ani deja niki, od d ža nih s uk u do znanos i, še A s iji, »s a i« in »no i«
Jugosla iji e udi Republiki Slo eniji.33
S š e jem p iseljenega p ebi als a slo enske dežele, po iz o u udi iz Bosne in
He cego ine, obdobju še habsbu ške mona hije se je med slo enskimi zgodo ina ji
p i in naj eč uk a jal F an Zwi e . P o u adno š e je (anke a) p ebi als a se je
zgodilo A s iji le a 1846. Tedaj je bilo na K anjskem naš e ih 17.697 S bo-h a o
ali blizu š i je ods o ki celo nega »p iso nega ci ilnega p ebi als a« na K anjskem.34
V s oji no ejši, če s ole ja kasneje obja ljeni in e p e aciji e is e anke e Zwi e
zapiše, da so bili s S bo-h a i p a zap a mišljeni Belok anjci in da je šlo za azlična
e nična »zaok ože anja«.35 Neko zna nejše š e ilo p ipadniko eh e noso je na slo-
enskem južnem, jugo zhodnem in jugozahodnem e ničnem ob obju go o o ži elo še
p ed 19. s ole jem; po neka e ih i ih naj bi jih bilo azme oma še naj eč na pod očju
(današnjega) Slo enskega p imo ja, ključno s T s om, kje je poleg H a o ži ela
udi majhna s bska skupnos . Šele 19. s ole ju, ko so dobila, ob učinku še d ugih
d užbenih deja niko in dogodko , ljudska š e ja, ne glede na azlične k i e ije p e-
š e anja p ebi alce , pomembno logo na odnos ne kons i ucije udi na Slo enskem,
eh popisih s ečamo udi S be, H a e, »S bo-h a e«, ki pa jih nikako ni mogoče
enači i samo z Belok anjci. V skladu z zlas i e nološkimi i i je jasno, da so bili, če udi
manjšem š e ilu, p iso ni še d ugih slo enskih deželah (Š aje ski, Ko oški, T s u,
Go iški, Is i).36 H a i so bili deloma »a oh oni« še kasneje p iključenem slo en-
skem P ekmu ju (po T ianonski pogodbi 1920).37
32 P ime jaj zlas i p ojek ne izsledke na Inš i u u za na odnos na p ašanja: Mi an Komac, u ., P iseljenci: Š udije o p ise-
lje anju in ključe anju slo ensko d užbo (Ljubljana: Inš i u za na odnos na p ašanja, 2007, 2. izdaja, 2014). Mi an
Komac, Mojca Med ešek in Pe a Ro e , Pa mi i po ej e, kaj sem!!!? (Ljubljana: Fakul e a za d užbene ede, 2007).
33 Za azliko od seh no onas alih d ža na območju bi še skupne d ža e se samo Slo eniji po le u 2002 ne iz ajajo
eč aki popisi p ebi als a, ki bi omogočili neko saj p ibližno e nično upodobi e p ebi als a d ža i.
34 A s ijske popise je za slo enske zgodo inske dežele p i in še do danes najpod obneje obdelal F an Zwi e ,
P ebi als o na Slo enskem od XVIII. s ole ja do današnjih dni (Ljubljana: Znans eno d uš o, 1936), 54 in 93.
35 F an Zwi e , Nacionalni p oblemi Habsbu ški mona hiji (Ljubljana: Slo enska ma ica, 1962), 212, 213.
36 Več p ispe ko zbo nikih H a i u Slo eniji (Zag eb: Ins i u za mig acije i na odnos i, 1997) in S bi u Slo eniji
(S emski Ka lo ci: Ins i u s pskog na oda, 1997).
37 Več np . Dami Josipo ič, »Slo ensko-madža ska azmeji e : od up a no-ce k enih meja do d ža ne meje in ‚izo-
la a kal ino ‘,« : Danijel G a enaue in Ka alin Munda Hi nök, u ., Raznolikos azisko anju e ničnos i (Ljubljana:
Inš i u za na odnos na p ašanja, 2016), 59.
259
Ve a K žišnik-Bukić: Slo enci Bosni in He cego ini, bosansko-he cego ski e nosi ...
Mogoče je go o i i o eč isoč »S bo-h a ih«, ki so ži eli na Slo enskem o ej
še p edjugoslo anskem obdobju. V p id ej oceni je bil udi mig acijski p o i ok
Slo ence južnoslo ansko okolje že 19. s ole ju, ko je bilo le na ozemlju H aške
(današnjem, b ez Reke) popisno naš e ih ok og 20.000 Slo ence , le a 1910 pa še
Bosni in He cego ini že čez 3000.38 Toda ko je mogoče sklepa i še iz d ugih aziska ,
se je 19. s ole ju in na zače ku 20. s ole ja saldo zajemnih mig acij zno aj kasnejšega
jugoslo anskega dela habsbu ške mona hije nagibal ko is ečjemu do oku p iseljen-
ce iz slo enskih dežel h aške dežele in BiH ko nasp o no. Hk a i je habsbu ški
d ža ni ok i em času pli al na ečje mig acije zno aj d ža e ko pa na p ime na
p iselje anje S bo iz K alje ine S bije slo enske dežele.
Po us ano i i jugoslo anske d ža e so se popisi p ebi als a med le oma 1921
in 1991 iz ajali edno sakih dese le , s p eskokom obdobja d uge s e o ne ojne.39
Čep a je bilo edaj ozemlje Slo enije/D a ske bano ine za adi i alijanske zasedbe
P imo ske zmanjšano za p ibližno eno e jino, se je ob a na ana populacija močno
po ečala, zah aljujoč p ihodu aznih uslužbence no e mona hije, zlas i ojako , o o-
žniko , ca iniko in d ugih. Ve ska op edeli e p ebi als a je bila med obema ojnama
še nap ej bis en e nični kazalec d ža i na splošno. Ke s a bila slo enski in h aški
na od po e oizpo edi ečinsko ka oliška, je bilo z e sko de e minan o ak a ežko
ali sko aj nemogoče ugo a lja i š e ilčnos H a o p ed ojni Slo eniji. Zanimi a
je ugo o i e , ki jo najdemo p i Zwi u, da na p ime le a 1880 na K anjskem ni bil
popisan ni i en musliman. Domne na ugo o i e , da jih do 20. s ole ja na Slo enskem
sploh ni bilo, bi ežko zd žala, če imamo p ed očmi ži ljenjske zgodbe posamezni-
ko . P a ako bi bilo čudno, da ne bi edeli, da je bilo današnji nepos edni soseščini
ljubljanskih Žal obdobju K alje ine Jugosla ije muslimansko pokopališče.40 V neki
pod obnejši aziska i, op a ljeni p ed d ema dese le jema ob poda kih popiso p e-
bi als a, e nološkega g adi a in s oko ne li e a u e, naj bi bilo D a ski bano ini
konec idese ih le 20. s ole ja med 25.000 in 30.000 p ipadniko na odo iz p eos a-
lih delo K alje ine Jugosla ije.41
Tudi po ojni so imeli gla no logo p eš e anju p ipadniko p iso nih e noso
saki od ede alnih eno popisi p ebi als a.42 Bis ena azlika s p ed ojnim obdob-
jem je sp emenjenem, močno po ečanem e i o ialnem obsegu Slo enije, saj je bila
38 Pod obneje K žišnik-Bukić, »O Slo encih na območju Jugosla ije.«
39 V obdobju obeh Jugosla iji je bila gla na sebinska azlika em popisnem ob a na anju e noso ka ego ija njiho e
iden i ikacije. Do d uge s e o ne ojne je o bil izja ljeni ma e ni jezik popisanih, po njej pa se je ko popisna ka e-
go ija dokončno izk is alizi ala na odnos na p ipadnos .
40 Obs aja slika o p ibližno s o ih muslimanskih nag obnikih, ki so bili kasneje ods anjeni. Sko aj bolj znano je bilo
muslimansko pokopališče Logu pod Manga om poleg lesene džamije, ki so jo le a 1917 zg adili ojaki, p ipadniki
muslimanskih eno a s o-og ski ojski na soški on i. Da pa muslimano (Muslimano ) nepos edno p ed d ugo
s e o no ojno D a ski bano ini es ni bilo eliko, go o i poda ek, da jih ak a na s a is ika e bano ine ne naš eje
ni i 1000 (927). – P im. Ve a Klopčič, Mi an Komac in Ve a K žišnik-Bukić, u ., Položaj in s a us p ipadniko na o-
do nekdanje Jugosla ije Republiki Slo eniji (Ljubljana: Inš i u za na odnos na p ašanja, 2003), 53.
41 Ibid., posebej 16–21 in 54, 55.
42 Danilo Dolenc, »P iselje anje Slo enijo z območja nekdanje Jugosla ije po d ugi s e o ni ojni,« : Mi an
Komac in Mojca Med ešek, Pe cepcije slo enske in eg acijske poli ike: zaključno po očilo (Ljubljana: Inš i u za na o-
dnos na p ašanja, 2005), 37–87.
[Document text truncated for crawler view.]
