1
41. Golje ščko spominski dan znamenju uk epo za p ilagajanje podnebnim
sp emembam
Na le ošnjem, že 41. Golje ščko em spominskem dne u, ki so ga p os o ih Fakul e e za
g adbeniš o in geodezijo (FGG) obeležili 10. ap ila, so ok a pozo nos namenili izzi om,
ki jih na pod očje up a ljanja oda p inašajo podnebne sp emembe. Dogodek, ki ga je
sp emljalo eč ko 90 udeležence , na FGG že adicionalno o ganizi ajo skupaj s
Hid oinš i u om, namenjen pa je p eds a i i no ih dosežko na pod očju azisko alnega in
s oko nega dela p e eklem le u. T em sklopom s oko nih p eds a i e - Me odologije
in ino a i ne eši e, Me i e in modeli anje p oceso e U bani odni k og, je sledila še
ok ogla miza z gos i, ki so azp a ljali o p ip a ljenos i d užbe na izzi e, po ezane s
podnebnimi sp emembami. V p ihodnje se bo za o eba os edo oči i na p ilagajanje odne
in as uk u e e na no e p is ope p i up a ljanju oda, posk be i pa bo eba udi za zgojo
no e gene acije inženi je , ki bodo kos em izzi om.
41. Golje ščko spominski dan je po ekal p os o ih
UL FGG Ljubljani.
Slika 2: Udeležence s a u odoma pozd a ili d . Tanja
P eše en, di ek o ica Hid oinš i u a (na le i) in
iz . p o . d . Na aša A anaso a, p eds ojnica Oddelka
za okoljsko g adbeniš o. ( o o: a hi FGG)
Udeležence je imenu Oddelka za okoljsko g adbeniš o (OOG) na FGG najp ej oplo pozd a ila
iz . p o . d . Na aša A anaso a in u odoma izpos a ila dosežke oddelka zadnjem le u. Tako le os
ok i u nacionalnega Nač a za ok e anje in odpo nos (NOO) zaključujejo p ojek e, p eko ka e ih
posodabljajo š udijske p og ame e op emo duhu digi alizacije in zelenega p ehoda. Na OOG so
posodobili labo a o ij za mehaniko ekočin e p ičeli z zpos a i ijo digi alnega d ojčka s a be z
names i ijo senzo je , s ka e imi beležijo poda ke z namenom op imizacije po abe ene gije,
izboljšanja kako os i bi anja s a bi e zbi anja okoljskih poda ko . P a ako posodabljajo kemijski
labo a o ij, kupujejo sodobno op emo e nač ujejo g adnjo pilo nih sis emo , ko bos a np . deže na
o a z do okom ode s s ehe in s pa ki išča, s ka e ima bodo sp emljali učinko i os čiščenja
pada inske ode. Zače ek g adnje poligona deže nih o na OOG je p ed iden mesecu maju 2025.
2
Besedo je p edala še di ek o ici Hid oinš i u a d . Tanji P eše en, ki je p a ako izpos a ila
p oblema iko pomanjkanja kad o (inženi je hid o ehnične s oke) na inš i u u, ki sice le os p aznuje
že 88. le s ojega delo anja. Na inš i u u še edno uspešno pos a ljajo izične hid a lične modele, ka
jim zago a lja kon inui e o, poslužujejo pa se udi hib idnega modeli anja. V zadnjih d eh le ih so z
Minis s a za isoko šols o, znanos in ino acije (MVZI) p ejeli s eds a za in es icijsko zd že anje,
s ka e imi bodo posk beli za p eno o p os o o njiho i s a bi, ki da i a le o 1948, ka jim bo
omogočilo nadaljnje uspešno delo.
V nadalje anju so sledili ije sklopi p eda anj, in sice p i na emo me odologij in ino a i nih eši e ,
d ugi na emo me i e in modeli anja p oceso , e ji pa na emo u banega odnega k oga.
Udeležencem so za em p eds a ili še p ejemnici Golje ščko ih nag ad za najboljši zaključni deli za
le o 2024. P ejeli s a ju Lau a Ran za modeli anje e o ikacije Blejskega jeze a, in Aga a Pi k, ki je
p ip a ila analizo e ozijske ne a nos i popla nih po šin z upo abo 2D hid a ličnega modela
p emeščanja sedimen o .
Zakaj na FGG obeležujejo Golje ščko spominski dan? Milo an Golje šček (1901–1981) je bil hunski
slo enski s oko njak za hid o ehniko in izko iščanje odnih i o . Na edanji Tehniški akul e i
Ljubljani (p edhodnici FGG) je iz geodezije in g adbeniš a diplomi al le a 1927, po le u 1931 pa u
sp a delo al ko asis en , na o p eda a elj, docen in odja Inš i u a za odne zg adbe. V le u 1943 je
dok o i al iz ehničnih znanos i z dise acijo s pod očja hid a like, le a 1948 pa pos al edni p o eso .
Do s oje upokoji e le a 1975 je pomembno soobliko al hid o ehnično s oko Slo eniji in edanji
skupni d ža i Jugosla iji. Bil je ključni pobudnik in o ganiza o p eno e in az oja Vodog adbenega
labo a o ija Ljubljani, p e azisko alne us ano e s ega pod očja nekdanji d ža i (današnji
Hid oinš i u ). Pod njego im ods om so az ili sodobne labo a o ijske zmoglji os i za hid a lične
p eiska e, ka je omogočilo hunske aziska e in podpo o p i nač o anju hid oene ge skih objek o
po sej Jugosla iji. Golje šček je bil a o š e ilnih znans enih azp a in knjig, sodelo al je na domačih
in medna odnih kong esih e bil ak i en član azličnih s oko nih komisij. P ejel je š e ilna p iznanja,
med d ugim P eše no o nag ado (1949), Red dela I. in II. s opnje, nag ado Sklada B. Kid iča e Red
epublike s s eb nim encem.
Slika 3: Ka i anje območij ečne e ozije ( i : iz . p o . d . Sašo Pe an, FGG)
3
I. METODOLOGIJE IN INOVATIVNE REŠITVE
P eda a elji p ega sklopa so p eds a ili me odologije in
ino a i ne eši e: Ma ej Sečnik s Fakul e e za s ojniš o je
p eds a il HEU p ojek H-HOPE, ok i u ka e ega po eka
az oj sis emo za p idobi anje sk i e odne ene gije,
iz . p o . d . Simon Rusjan (FGG) pa az oj me odologije za
oceno az i os i e ozijskih p oceso in ka i anje e ozijske
ne a nos i na območjih celinskih oda in mo ja. Zadnje
p eda anje je em delu p ispe ala d . Tanja P eše en (Hid oinš i u ), ki je p ikazala me odologijo
izkazo anja p ispe ka p ojek a k zmanjše anju popla ne og oženos i.
Raz oj ino a i nih sis emo za p idobi anje sk i e odne ene gije
Ma ej Sečnik je pouda il, da so podnebne
sp emembe pokazale po ebo po obno lji ih i ih
ene gije e zmanjšanih emisijah in po abi. Za o so
se p ojek u H-HOPE lo ili az oja no e
hid oene ge ske eši e, ki bo lahko iz abljala
ene gijo iz doslej še neiz abljenih i o : po oko ,
ce nih sis emo in odp ih kanalo . Nap a a za
izko iščanje kine ične ene gije odnega oka
odp ih kanalih izko išča poja inčas ih oko -
on Ka mano ih ince , in deluje že p i majhnih
hi os ih oka (že od 0,5 m/s nap ej), naj išji
izko is ek nap a e pa znaša p ibližno 7 %. Izdelana
je na način “na edi sam” in z me odo 3D iska. S em p ojek om želijo spodbudi i mlade, da pos anejo
ak i ni udeleženci p ehoda na zeleno ene gijo.
Raz oj me odologije za oceno az i os i e ozijskih p oceso in ka i anje e ozijske
ne a nos i na območjih popla ljanja celinskih oda in mo ja
Sodobni p is opi k ob lado anju popla nih
eganj naj bi ko pomemben elemen
ocenje anja popla ne ne a nos i ključe ali udi
p esojo po encialne az i os i ečnih e ozijskih
p oceso . Med popla nim dogodkom a gus a
2023 so bili p a in enzi ni e ozijski p ocesi eden
gla nih z oko za obsežno škodo. V š e ilnih
p ak ičnih p ime ih analiz popla ne ne a nos i se
poja ljajo eža e p i ocenje anju p ičako anega
p os o skega obsega in in enzi nos i ečne
e ozije, ki je opisana ko kombinacija p oceso
globinske in bočne e ozije na območjih s ug
odo oko in p oceso odpla ljanja e odlaganja e odi anega ma e iala na popla nih območjih.
Iz . p o . d . Simon Rusjan je p ispe ku p eds a il neka e e ezul a e ciljnega azisko alnega
p ojek a, ka e ega osno ni cilj je az oj me odologije za analizo po encialne az i os i ečnih e ozijskih
4
p oceso e e ozije obale mo ja. Namen p edlagane me odologije je omogoči i izboljšano
ocenje anje in ka i anje območij e ozijske ne a nos i za adi popla ljanja celinskih oda in mo ja. To
bo doseženo z ključe anjem azpoložlji ih e enskih poda ko o e ozijskih p ocesih, analizo
zgodo inskih hid omo oloških poda ko e upo abo ezul a o hid a ličnega modeli anja. P eds a il
je udi neka e e uje p is ope k ocenje anju in edno enju ečne e ozije e p ime e p eizkusa
me odologije (od enos a nejših do zah e nejših analiz) na izb anih es nih območjih.
Me odologija izkazo anja p ispe ka p ojek a k zmanjše anju popla ne og oženos i
D . Tanja P eše en je p eds a ila
me odologijo, s ka e o je mogoče oceni i,
koliko p ebi alce in ka e a območja bi imela
ko is od p ed idenih p o ipopla nih uk epo ,
e p ikazala p ak ični p ime njene upo abe.
Me odologija emelji na zaneslji ih poda kih
in jasnih me ilih e omogoča, da nač o alci
na sis ema ičen način ocenijo, komu bodo i
uk epi pomagali. P i em upo abljajo
p os o ske poda ke in p ime jajo s anje p ed
in po iz edbi uk epo . P i em se upoš e ajo
azlični deja niki, ko so: koliko se zmanjša
obseg popla , ali se izboljša dos op do
pomembne in as uk u e, ali se zmanjša možnos , da bi bile mo ene ključne s o i e (np . osk ba z
odo, elek iko), ali uk epi ugodno pli ajo udi na območja nižje ob eki (dol odno). Na podlagi eh
analiz se določi, koliko ljudi ima ko is i od uk epo in na ka e ih območjih se e ko is i poja ljajo –
bodisi nepos edno (np . zašči a doma) ali pos edno (np . boljša p ome na dos opnos ).
5
II. MERITVE IN MODELIRANJE PROCESOV
P eda a elji d ugega sklopa so p eds a ili me i e in
modeli anje p oceso : Ma ko Blagoje ič je p eds a il
aziska o, ki p eučuje zmožnos modeli anja
hid a ličnih azme na so očju d eh de očih oko za
napo edo anje položaja odne gladine supe k i ičnih
pogojih z upo abo ačunalniške dinamike ekočin
(RDT). Analizo ods opanj zabeleženih p e oko e igi
HE na Soči je p eds a il mag. P imož Rodič, o izpus ih
hladilne ode iz k ške nuklea ke in oplo nih p ocesih akumulaciji HE B ežice pa je p ispe ek p ip a il
zaslužni p o eso d . Rudi Raja (FGG).
3D nume ične simulacije kompleksnih hid a ličnih azme na so očju d eh de očih oko
Raziska a se uk a ja z ačunalniškim
modeli anjem oka ode, na ančneje z
napo edo anjem išine odne gladine, ko se
zd uži a d a hi o ekoča (de oča) odna
oka. V akih p ime ih so pogoji supe k i ični,
ka pomeni, da je oda zelo hi a in se
obnaša zelo dinamično – ežje jo je na ančno
simuli a i. Ma ko Blagoje ič je pojasnil, da
so za modeli anje upo abili me odo RDT, ka
pomeni, da so s pomočjo ačunalnika
simuli ali, kako se oda giblje. P i em so
upo abili d a azlična modela za u bulen no
gibanje ode: k-ω SST – običajen model za
u bulence, in k-ω SST SAS – nap ednejši model, ki se bolje p ilagaja azličnim skalam ( elikos im)
oko . Poleg ega so upo abili d a eč azna modela: VOF (Volume o Fluid) – model, ki sledi po šini
med odo in z akom, in Mix u e – model, ki ob a na a z ak in odo ko mešanico. Rezul a e simulacij
so p ime jali z dejanskimi me i ami, op a ljenimi z me odo LIDAR, ki z lase skim skeni anjem zazna a
po šino ode. Ugo o ili so, da so ačunalniške simulacije (RDT) po p ečju dob o ujele išino odne
gladine, podobno ko jo je izme il LIDAR. Vsaka me oda pa ima udi s oje pomanjklji os i: RDT
simulacije ne mo ejo zazna i zelo majhnih ince in z ačnih mehu čko , ke so i p emajhni za m ežo,
ki jo upo ablja ačunalniški model, LIDAR me i e pa ne mo ejo me i i pod odno gladino, imajo pa
udi m e ko e in omejen dome . Najboljši ezul a i (najbolj podobni LIDAR me i am) so bili doseženi
z modelom k-ω SST kombinaciji z VOF.
Analiza neskladja zabeleženih p e oko e igi HE na Soči
Ko je po edal mag. P imož Rodič, so aziska i ob a na ali eža e p i me jenju p e oko eke Soče
med posameznimi hid oelek a nami (HE Solkan, HE Pla e in HE Dobla ). P i p ime ja i isokih
odos aje so opazili, da so med elek a nami nas ajala elika ods opanja izme jenih p e okih, ki jih
ni bilo mogoče pojasni i s izikalnimi azlogi – za o so bila po ebna doda na p e e janja in izboljša e.
6
Za analizo so zb ali se obs oječe p e očne k i ulje za
omenjene elek a ne. Na o so iz edli hid a lično p esojo
in olumsko analizo 55 isoko odnih alo , zb anih od
le a 2013 nap ej. Na podlagi eh analiz so, kje je bilo
po ebno, p edlagali pop a ke pa ame o p e očnih
k i ulj in načino ob a o anja elek a n, da bi dosegli bolj
na ančne me i e p e oko , bolj usklajeno azme je med
posameznimi s opnjami hid oelek a n, e skladnos z
dejansko azpo edi ijo p ispe nih po šin.
Ve i ikacija simulacij oplo nih p oceso p i Nuklea ni elek a ni K ško
Zaslužni p o eso d . Rudi Raja je u odoma pojasnil, da p i
izpus u hladilne ode iz Nuklea ne elek a ne K ško (NEK)
elja ekološki pogoj, da se empe a u a ode akumulaciji HE
B ežice za adi delo anja elek a ne ne sme z iša i za eč ko
3 °C. Da o zago o ijo, s pomočjo oplo ne bilance
iz ačuna ajo do oljeni nos oplo e odo, obenem pa
s alno me ijo empe a u o na iz oku iz akumulacije – p i
spodnji odi HE B ežice. Venda so am občasno zaznali
bis eno išjo empe a u o, ko bi jo p ičako ali. Da bi
ugo o ili z oke za o " oplo no anomalijo", so iz edli
pod obne me i e empe a u e na azličnih mes ih bazenu, in sice p i s abilnih ob a o alnih pogojih
e le a 2024 udi med nenadnimi sp emembami p e oka akumulaciji. Nume ične simulacije p i eh
pogojih so azk ile, da so pole nih mesecih empe a u e akumulaciji zelo neenakome no
po azdeljene. Posledično se lahko na me ilni očki občasno poja ijo išje empe a u e od po p ečnih.
Možni z oki za a poja so lokalni močni e o i, nagle sp emembe p e oka na HE B ežice ali
neenakome no sončno se anje. NEK z upoš e anjem seh na edenih ugo o i e skuša zago o i i
način ob a o anja, ki ne bo po z očal oplo ne anomalije.
III. URBANI VODNI KROG
P eda a elji e jega sklopa so se pos e ili u banemu
odnemu k ogu: Ma k B yan Ali io je najp ej p eds a il
š udijo o em, kako učinko i o posamezne s e d e es
mes nem okolju pli ajo na od odnjo pada inske ode.
Iz . p o . d . Na aša A anaso a je p eds a ila logo
zelenih s en u banih okoljih, zlas i z idika upo abe si e
ode, asis . d . Ma ej Radinja pa je ko del
seži ljenjskega izob aže anja skladu z EU p ipo očili
p eds a il u edbo mik odokazil na Uni e zi Ljubljani, namenjenih implemen aciji
in e disciplina nega p is opa p i nač o anju odp ih in zelenih ja nih po šin ko elaciji z mod o-
zeleno in as uk u o.
7
Kako mes na d e esa p ispe ajo k ob lado anju pada inske ode?
Mes na d e esa pomembno p ispe ajo k up a ljanju
pada inske ode, saj pada ine usme jajo azlične
komponen e hid ološkega cikla. Ko je pojasnil Ma k
B yan Ali io, so ej š udiji ocenili po encial
zmanjšanja od oka pada inske ode p i d eh s ah
mes nih d e es - b ezi (Be ula pendula Ro h.) in
č nem bo u (Pinus nig a A nold) eh scena ijih
(b eza, bo , mešani nasad s ) za posamezne
pada inske dogodke z upo abo izboljšanega modela
SWMM z no o dodanim modulom za k ošnjo d e es.
Pos opek p es ezanja pada in, implemen i an
posodobljenem modelu SWMM, je učinko i o zajel dinamiko p epuščanja pada in skozi k ošnjo in po
deblu p i obeh s ah d e es azličnih enoloških obdobjih. Scena ij z mešanim nasadom d e es se
je izkazal za učinko i ejšega p i zmanjše anju ako p os o nine od oka ko koničnega p e oka
pada inske ode (za 20–25 %) p ime ja i s scena ijema nasado posameznih s . Analiza odne
bilance je doda no pouda ila p ispe ek p es ezanja pada inske ode k ošnjah h ko is im
zmanjše anja od oka, ki jih p inašajo mes na d e esa. Ti izsledki pouda jajo ši šo ednos
ključe anja aznolikih d e esnih s zelene mes ne uk epe.
Čiščenje in pono na upo aba si e ode azličnih ipih zelenih s en
Zelene s ene se bolj p idobi ajo pozo nos
za adi s oje es e ske ednos i e
ečnamenske upo abe p i blaženju učinka
u banega oplo nega o oka in h upa, čiščenju
z aka in spodbujanju bio ske azno s nos i.
Zelene s ene se pogos o namakajo s pi no odo,
neka e e pa so zasno ane ko sis emi za čiščenje
si e ode. Si a oda, ki nas aja p i sakodne ni
abi gospodinjs ih (np . p i umi anju,
p hanju, p anju pe ila ali pomi anju), lahko ko
zaneslji in s alen i p i neka e ih upo abah
nadomes i deže nico ali pi no odo.
Iz . p o . d . Na aša A anaso a je pojasnila, da so na FGG ej š udiji p ouče ali delo anje običajne
ok asne zelene s ene, ki se namaka s si o odo, in jo p ime jali z zeleno s eno, zasno ano za čiščenje
si e ode. Sp emljali so s esni odzi as lin ok asni s eni e učinko i os ods anje anja
onesnaže al. Rezul a i kažejo, da lahko si a oda podpi a as as lin b ez iz azi ega s esa. Tako
ok asna ko unkcionalna s ena, namenjena čiščenju si e ode, s a p ih 6 mesecih učinko i o
ods anje ali ključna onesnaže ala iz si e ode. P ispe ali s a k zmanjšanju sebnos i o ganskih sno i
(KPK, BPK), h anil (dušiko ih spojin NH₄-N, NO₃-N) e čis ilnih kemikalij oz. de e gen o iz
gospodinjs e (anionskih su ak an o ) si i odi. Raziska a pouda ja po encial pono ne upo abe si e
ode mes ni zeleni in as uk u i e njen p ispe ek k zmanjše anju okoljskega pli a in oh anjanju
odnih i o .
8
Mik odokazilo: Implemen acija mod o-zelene in as uk u e nač o anje in obliko anje
p os o a
Slo enska naselja in mes a še niso do olj odpo na na eks emne emenske dogodke in močno
zaos ajajo za neka e imi e opskimi mes i, kje mod o-zelena in as uk u a (MZI) že p eds a lja
ses a ni del sis emskih eši e . Zaos anek je posledica pomanjkanja celo i ega in in o mi anega odzi a
s s ani odloče alce e iz azi ega p imanjkljaja s oko nih kapaci e za implemen acijo MZI.
Asis . d . Ma ej Radinja je pojasnil, da uspešna
u edba o s ne in as uk u e zah e a
in e disciplina en p is op, ki ključuje znanja s
pod očij oda s a, p os o skega nač o anja,
k ajinske a hi ek u e e okoljskih p oceso in
ehnologij. Obs oječi izob aže alni sis em
Slo eniji zaenk a še ne ponuja o s nih znanj
celo i i in po ezani obliki. Za o je bil ok i u
p ojek a UL za ajnos no d užbo – ULTRA
zasno an in iz eden p og am mik odokazila
»Implemen acija mod o-zelene in as uk u e
nač o anje in obliko anje p os o a«.
Omenjeni ečaj je bil ako namenjen spodbujanju in e disciplina nega p is opa p i nač o anju odp ih
in zelenih ja nih po šin po eza i z elemen i MZI. P a iz edba (2024) je pokazala elik in e es in
pozi i en odzi udeležence iz azličnih s ok in sek o je , ka po juje dolgo očno po ebo po iz ajanju
o s nih p og amo e po ključe anju sebin s pod očja MZI ob ezne ku ikulume na e cia ni a ni
izob aže anja. D uga iz edba bo le os (2025) po ekala d eh sklopih (spomladi in jeseni).
Mik odokazilo je po dilo o p idobljenem znanju ok i u k ajših izob aže alnih p og amo zno aj
seži ljenjskega učenja. Namenjeno je dopolnilnemu učenju, ne nadomešča pa o malnih diplomskih in
podiplomskih š udije . Upo abo mik odokazil za k epi e zaposlji os i in spodbujanje in e disciplina nih znanj
spodbuja a ako EU ko Uni e za Ljubljani (UL). UL je do danes po dila eč ko 80 mik odokazil, ključno z
mik odokazilom na emo MZI, ki p inaša odgo o na izzi e u banizacije z nasla ljanjem p ilagajanja mes
podnebnim sp emembam.
Fo og a ije: a hi FGG, 10. 4. 2025
V nadalje anju je sledila zanimi a ok ogla miza z naslo om Izzi i p i p ilagajanju up a ljanja z odami na
podnebne sp emembe (po eza a).
