Myths and Truths About Environmental Protection

7. oktober 2025 l 7 October 2025 Ljubljana, Slovenia IS 2025 Miti in resnice o varovanju okolja Myths and Truths About Environmental Protection Uredniki l Editors: Matjaž Gams, Rafael Mihalič, Tomaž Ogrin, Erik Margan INFORMACIJSKA DRUZBA INFORMATION SOCIETY Zbornik 28. mednarodne multikonference Zvezek D Proceedings of the 28th International Multiconference Volume D ˇ Zbornik 28. mednarodne multikonference INFORMACIJSKA DRUŽBA – IS 2025 Zvezek D Proceedings of the 28th International Multiconference INFORMATION SOCIETY – IS 2025 Volume D Miti in resnice o varovanju okolja Myths and Truths About Environmental Protection Uredniki / Editors Matjaž Gams, Rafael Mihalič, Tomaž Ogrin, Erik Margan http://is.ijs.si 7. oktober 2025 / 7 October 2025 Ljubljana, Slovenia Uredniki: Matjaž Gams Odsek za inteligentne sisteme, Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Rafael Mihalič Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani Tomaž Ogrin Oddelek za anorgansko kemijo in tehnologijo, Institut Jožef Stefan, Ljubljana Erik Margan Oddelek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev, Institut Jožef Stefan, Ljubljana Založnik: Institut »Jožef Stefan«, Ljubljana Priprava zbornika: Mitja Lasič, Vesna Lasič, Lana Zemljak Oblikovanje naslovnice: Vesna Lasič, uporabljena slika iz Pixabay Dostop do e-publikacije: http://library.ijs.si/Stacks/Proceedings/InformationSociety Ljubljana, oktober 2025 Informacijska družba ISSN 2630-371X DOI: https://doi.org/10.70314/is.2025.env Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 255456771 ISBN 978-961-264-323-2 (PDF) PREDGOVOR MULTIKONFERENCI INFORMACIJSKA DRUŽBA 2025 28. mednarodna multikonferenca Informacijska družba se odvija v času izjemne rasti umetne inteligence, njenih aplikacij in vplivov na človeštvo. Vsako leto vstopamo v novo dobo, v kateri generativna umetna inteligenca ter drugi inovativni pristopi oblikujejo poti k superinteligenci in singularnosti, ki bosta krojili prihodnost človeške civilizacije. Naša konferenca je tako hkrati tradicionalna znanstvena in akademsko odprta, pa tudi inkubator novih, pogumnih idej in pogledov. Letošnja konferenca poleg umetne inteligence vključuje tudi razprave o perečih temah današnjega časa: ohranjanje okolja, demografski izzivi, zdravstvo in preobrazba družbenih struktur. Razvoj UI ponuja rešitve za številne sodobne izzive, kar poudarja pomen sodelovanja med raziskovalci, strokovnjaki in odločevalci pri oblikovanju trajnostnih strategij. Zavedamo se, da živimo v obdobju velikih sprememb, kjer je ključno, da z inovativnimi pristopi in poglobljenim znanjem ustvarimo informacijsko družbo, ki bo varna, vključujoča in trajnostna. V okviru multikonference smo letos združili dvanajst vsebinsko raznolikih srečanj, ki odražajo širino in globino informacijskih ved: od umetne inteligence v zdravstvu, demografskih in družinskih analiz, digitalne preobrazbe zdravstvene nege ter digitalne vključenosti v informacijski družbi, do raziskav na področju kognitivne znanosti, zdrave dolgoživosti ter vzgoje in izobraževanja v informacijski družbi. Pridružujejo se konference o legendah računalništva in informatike, prenosu tehnologij, mitih in resnicah o varovanju okolja, odkrivanju znanja in podatkovnih skladiščih ter seveda Slovenska konferenca o umetni inteligenci. Poleg referatov bodo okrogle mize in delavnice omogočile poglobljeno izmenjavo mnenj, ki bo pomembno prispevala k oblikovanju prihodnje informacijske družbe. »Legende računalništva in informatike« predstavljajo domači »Hall of Fame« za izjemne posameznike s tega področja. Še naprej bomo spodbujali raziskovanje in razvoj, odličnost in sodelovanje; razširjeni referati bodo objavljeni v reviji Informatica, s podporo dolgoletne tradicije in v sodelovanju z akademskimi institucijami ter strokovnimi združenji, kot so ACM Slovenija, SLAIS, Slovensko društvo Informatika in Inženirska akademija Slovenije. Vsako leto izberemo najbolj izstopajoče dosežke. Letos je nagrado Michie-Turing za izjemen življenjski prispevek k razvoju in promociji informacijske družbe prejel Niko Schlamberger, priznanje za raziskovalni dosežek leta pa Tome Eftimov. »Informacijsko limono« za najmanj primerno informacijsko tematiko je prejela odsotnost obveznega pouka računalništva v osnovnih šolah. »Informacijsko jagodo« za najboljši sistem ali storitev v letih 2024/2025 pa so prejeli Marko Robnik Šikonja, Domen Vreš in Simon Krek s skupino za slovenski veliki jezikovni model GAMS. Iskrene čestitke vsem nagrajencem! Naša vizija ostaja jasna: prepoznati, izkoristiti in oblikovati priložnosti, ki jih prinaša digitalna preobrazba, ter ustvariti informacijsko družbo, ki koristi vsem njenim članom. Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za njihov prispevek — veseli nas, da bomo skupaj oblikovali prihodnje dosežke, ki jih bo soustvarjala ta konferenca. Mojca Ciglarič, predsednica programskega odbora Matjaž Gams, predsednik organizacijskega odbora i FOREWORD TO THE MULTICONFERENCE INFORMATION SOCIETY 2025 The 28th International Multiconference on the Information Society takes place at a time of remarkable growth in artificial intelligence, its applications, and its impact on humanity. Each year we enter a new era in which generative AI and other innovative approaches shape the path toward superintelligence and singularity — phenomena that will shape the future of human civilization. The conference is both a traditional scientific forum and an academically open incubator for new, bold ideas and perspectives. In addition to artificial intelligence, this year’s conference addresses other pressing issues of our time: environmental preservation, demographic challenges, healthcare, and the transformation of social structures. The rapid development of AI offers potential solutions to many of today’s challenges and highlights the importance of collaboration among researchers, experts, and policymakers in designing sustainable strategies. We are acutely aware that we live in an era of profound change, where innovative approaches and deep knowledge are essential to creating an information society that is safe, inclusive, and sustainable. This year’s multiconference brings together twelve thematically diverse meetings reflecting the breadth and depth of the information sciences: from artificial intelligence in healthcare, demographic and family studies, and the digital transformation of nursing and digital inclusion, to research in cognitive science, healthy longevity, and education in the information society. Additional conferences include Legends of Computing and Informatics, Technology Transfer, Myths and Truths of Environmental Protection, Knowledge Discovery and Data Warehouses, and, of course, the Slovenian Conference on Artificial Intelligence. Alongside scientific papers, round tables and workshops will provide opportunities for in-depth exchanges of views, making an important contribution to shaping the future information society. Legends of Computing and Informatics serves as a national »Hall of Fame« honoring outstanding individuals in the field. We will continue to promote research and development, excellence, and collaboration. Extended papers will be published in the journal Informatica, supported by a long-standing tradition and in cooperation with academic institutions and professional associations such as ACM Slovenia, SLAIS, the Slovenian Society Informatika, and the Slovenian Academy of Engineering. Each year we recognize the most distinguished achievements. In 2025, the Michie-Turing Award for lifetime contribution to the development and promotion of the information society was awarded to Niko Schlamberger, while the Award for Research Achievement of the Year went to Tome Eftimov. The »Information Lemon« for the least appropriate information-related topic was awarded to the absence of compulsory computer science education in primary schools. The »Information Strawberry« for the best system or service in 2024/2025 was awarded to Marko Robnik Šikonja, Domen Vreš and Simon Krek together with their team, for developing the Slovenian large language model GAMS. We extend our warmest congratulations to all awardees. Our vision remains clear: to identify, seize, and shape the opportunities offered by digital transformation, and to create an information society that benefits all its members. We sincerely thank all participants for their contributions and look forward to jointly shaping the future achievements that this conference will help bring about. Mojca Ciglarič, Chair of the Program Committee Matjaž Gams, Chair of the Organizing Committee ii KONFERENČNI ODBORI CONFERENCE COMMITTEES International Programme Committee Organizing Committee Vladimir Bajic, South Africa Heiner Benking, Germany Se Woo Cheon, South Korea Howie Firth, UK Olga Fomichova, Russia Vladimir Fomichov, Russia Vesna Hljuz Dobric, Croatia Alfred Inselberg, Israel Jay Liebowitz, USA Huan Liu, Singapore Henz Martin, Germany Marcin Paprzycki, USA Claude Sammut, Australia Jiri Wiedermann, Czech Republic Xindong Wu, USA Yiming Ye, USA Ning Zhong, USA Wray Buntine, Australia Bezalel Gavish, USA Gal A. Kaminka, Israel Mike Bain, Australia Michela Milano, Italy Derong Liu, Chicago, USA Toby Walsh, Australia Sergio Campos-Cordobes, Spain Shabnam Farahmand, Finland Sergio Crovella, Italy Matjaž Gams, chair Mitja Luštrek Lana Zemljak Vesna Koricki Mitja Lasič Blaž Mahnič Programme Committee Mojca Ciglarič, chair Bojan Orel Franc Solina Viljan Mahnič Cene Bavec Tomaž Kalin Jozsef Györkös Tadej Bajd Jaroslav Berce Mojca Bernik Marko Bohanec Ivan Bratko Andrej Brodnik Dušan Caf Saša Divjak Tomaž Erjavec Bogdan Filipič Andrej Gams Matjaž Gams Mitja Luštrek Marko Grobelnik Nikola Guid Marjan Heričko Borka Jerman Blažič Džonova Gorazd Kandus Urban Kordeš Marjan Krisper Andrej Kuščer Jadran Lenarčič Borut Likar Janez Malačič Olga Markič Dunja Mladenič Franc Novak Vladislav Rajkovič Grega Repovš Ivan Rozman Niko Schlamberger Gašper Slapničar Stanko Strmčnik Jurij Šilc Jurij Tasič Denis Trček Andrej Ule Boštjan Vilfan Baldomir Zajc Blaž Zupan Boris Žemva Leon Žlajpah Niko Zimic Rok Piltaver Toma Strle Tine Kolenik Franci Pivec Uroš Rajkovič Borut Batagelj Tomaž Ogrin Aleš Ude Bojan Blažica Matjaž Kljun Robert Blatnik Erik Dovgan Špela Stres Anton Gradišek iii iv KAZALO / TABLE OF CONTENTS Miti in resnice o varovanju okolja / Myths and Truths About Environmental Protection ........................ 1 PREDGOVOR / FOREWORD ............................................................................................................................... 3 PROGRAMSKI ODBORI / PROGRAMME COMMITTEES ............................................................................... 5 Kako zanesljivi so klimatografski, demografski in AI modeli? / Gams Matjaž ..................................................... 7 Energetska Učinkovitost in Prehod na Alternativne Pogone v Prometnem Sektorju: Analiza Stališč Podjetij v Sloveniji / Blekač Erika, Lovrenčič Držanič Irena, Horvat Laura, Gialelis Giannis, Kožuh Ines .................. 13 Asset-Risk–Weighted Spectral Partitioning to Improve the Resilience of Water Distribution Networks / Kozelj Daniel ............................................................................................................................................................... 17 Prioritizing Leaks that Matter: Evidence-Based Assessment of Water Loss KPIs / Kozelj Daniel ..................... 22 Intensification of dairy farming reduces the nitrogen footprint of milk production / Verbič Jože, Jeretina Janez .......................................................................................................................................................................... 30 Conformity of LCA Data to Benford’s Law: A Country-Level Perspective / Šinik Bogdan, Tošić Aleksander . 34 Nuclear fuel cycle / Valenčič Matjaž ................................................................................................................... 38 Kako "obnovljivi viri energije niso bili vzrok letošnjega razpada španskega elektroenergetskega sistema" / Mihalič Rafael, Rudež Urban ........................................................................................................................... 42 On the Climate Sensitivity to Atmospheric CO2 Concentration / Margan Erik .................................................. 49 Kmetijstvo in podnebne spremembe / Ogrin Tomaž ............................................................................................ 54 Pumping Scheduling Optimization for Water Distribution Systems with Day-Ahead Electricity Pricing / Kozelj Daniel ............................................................................................................................................................... 64 Indeks avtorjev / Author index ................................................................................................................... 71 v 6 Kako zanesljivi so klimatografski, demografski in AI modeli? How reliable are climate, demographic, and AI models? Matjaž Gams† Odsek za inteligentne sisteme Jozef Stefan Institute Ljubljana, Slovenija matjaz.gam[email protected] Abstract / Povzetek Prispevek analizira zanesljivost klimatografskih, demografskih in AI modelov, ki napovedujejo prihodnost podnebja, prebivalstva in tehnološkega razvoja. Zgodovinske napake, kot so napovedi o potopitvi Londona v konjske iztrebke ali izčrpanju virov v "Mejah rasti" (1972), opozarjajo na previdnost pri modelih. Moderni klimatografski modeli (npr. GCM) so zanesljivi za trende segrevanja (napaka <4 %), a manj za regionalne ekstreme (10–20 % napake). Skeptiki, kot je Steve Koonin, kritizirajo njihovo pretiravanje in politično pristranskost. Demografski modeli so zelo zanesljivi in kvalitetni (90–96 % za svetovne ocene), potrjujejo upad rodnosti v Evropi (<1,5) tveganje demografskega preobrata zaradi migracij in dolgoročna izumrtja malih narodov. AI modeli hitro napredujejo (IQ LLMjev raste za 20–30 točk na generacijo), a napovedi o superinteligenci (2029–2040) so negotove. EU regulacije (AI Act) zavirajo inovacije in razvoj EU, saj je AI med najbolj hitro razvijajočimi se in koristnimi področji. Znanost je potrebno očistiti ideologije, rasizma in vseh drugih diskriminacij. Ključne besede Klimatografski modeli, demografski modeli, AI modeli, znanost brez ideologije Abstract The paper analyzes the reliability of climate, demographic, and AI models that predict the future of climate, population, and technological development. Historical errors, such as predictions of London being submerged in horse manure or resource depletion in "Limits to Growth" (1972), caution against overreliance on models. Climate models (e.g., GCM) are reliable for warming trends (error <4%) but less so for regional extremes (10–20% error), with sceptics like Steve Koonin criticizing their exaggeration and political bias. Demographic models are accurate (90–96% for global estimates), confirming Europe’s declining fertility (<1.5) and the risk of demographic reversal due to migration. AI models are rapidly advancing (LLM IQ increasing by 20–30 points per generation), but predictions of superintelligence (2029–2040) remain uncertain. EU regulations (AI Act) hinder innovation and EU development, as AI is among the most rapidly evolving and beneficial fields. Science must be cleansed of ideology, racism, and all other forms of discrimination. Keywords Climate models, demographic models, AI models, science without ideology 1 Uvod V medijih in celo v strokovnih krogih se pogosto pojavljajo dramatične napovedi o prihodnosti človeške civilizacije in velo planeta, ki se zdijo pretirane ali vsaj vprašljive. Te napovedi segajo od podnebnih katastrof do demografskih ekstremov; pogosto temeljijo na modelih, ki naj bi opisovali in napovedovali kompleksne sisteme, kot so podnebje, populacija ali viri. Vendar zgodovina kaže, da so številne napovedi zgrešene, kar postavlja pod vprašaj zanesljivost uporabljenih modelov. Izgovor, da so bili vsi stari modeli nezanesljivi, sedanji pa so zanesljivi, ne vzbuja posebnega zaupanja. Zato bomo skušali oceniti zanesljivost posameznih napovedi in razloge za težave. Hkrati bomo skušali oceniti, kateremu modelu koliko verjeti. Začnimo z nekaj preprostimi primeri iz preteklosti. Konec 19. stoletja so strokovnjaki v Londonu napovedovali, da bo mesto dobesedno potopljeno v konjskih iztrebkih [1]. Zaradi hitre urbanizacije in rasti števila konjskih vpreg so ocenili, da bo do leta 1950 plast iztrebkov dosegla tri metre višine, kar bo onemogočilo normalno življenje. Ta napoved se ni uresničila, saj je prišlo do tehnološke inovacije – avtomobila. Pa tudi brez avtomobila je bila napoved po zdravi pameti neverjetna. Na prvo misel bi dejali, da je bila napoved naivna, da ni upošteva realnih mehanizmov, ki bi stopili v veljavo, ko bi se situacija poslabšala. Recimo: ob zadosti veliki količini konjskih iztrebkov bi promet postal nemogoč, zato tudi ne bi bilo več novih iztrebkov. Ali pa: uvedli bi posebno službo, ki bi skrbno in sproti odvažala odvečne iztrebke in jih prodajala kmetom za pognojitev. Podobno so v 70. letih prejšnjega stoletja nekateri klimatologi napovedovali novo ledeno dobo zaradi hlajenja ozračja, kar se je izkazalo za napačno interpretacijo kratkoročnih trendov [2]. Danes, ko so vsi mediji polni poročil o pregrevanju, se kaj takega zdi težko verjetno, a to so napovedovali najboljši modeli tedanjega časa – zgolj 50 let nazaj! Eden najbolj znanih primerov strokovno urejenih in na prvi pogled smiselnih neuresničenih napovedi je poročilo Rimskega kluba "Meje rasti" (Limits to Growth) iz leta 1972, ki je na podlagi računalniških modelov napovedalo propad civilizacije do sredine 21. stoletja zaradi izčrpanja surovin, prenaseljenosti in onesnaženja [3]. Modeli so predvidevali kolaps gospodarstva in populacije, vendar se te napovedi niso uresničile. Recimo, ∗Kako zanesljivi so klimatografski, demografski in AI modeli? †Matjaž Gams Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia © 2025 Copyright held by the owner/author(s). https://doi.org/10.70314/is.2025.okolje.1 http://doi.org/DOI_RECEIVED_AFTER_REVIEW 7 zlata naj bi začelo zmanjkovati okoli 1981, nafta 1992 in svinec 1993. Osnovni razlog je bila človeška iznajdljivost: ko se je pojavil en problem, se ga je razrešilo z alternativnim pristopom [4]. Recimo: ko je tekoče nafte v ZDA začelo zmanjkovati, so jo začeli pridobivati iz oljnih skrilavcev. Hkrati so se dogajale znanstvene in tehnološke revolucije od zelene revolucije v kmetijstvu in boljše izraba virov do informacijske in sedaj revolucije umetne inteligence [5]. Kljub temu se podobni alarmistični toni ponavljajo že stoletja: danes slišimo, da bo morje kmalu poplavilo vsa obrežja in otočja, kot so Maldivi, da se bo planet pregrel do te mere, da življenje ne bo več mogoče, ali da bo Zemlja postala podobna Veneri z neobvladljivim učinkom tople grede. Demografski modeli pa nihajo med scenariji prenaseljenosti, kjer bo človeštvo izčrpalo vire, in izumrtja zaradi padajoče rodnosti, kar bi vodilo v propad družb. Umetna inteligenca pa bo uničila človeštvo ali bo rešitev človeške civilizacije [5]. Te napovedi niso le poceni medijske senzacije, ampak nekatere izhajajo iz kompleksnih, zapletenih, naprednih modelov, kot so klimatografski (npr. GCM – General Circulation Models) ali demografskih (npr. modeli ZN ali EU za populacijsko dinamiko). Ker ti modeli nesporno napredujejo, se postavlja vprašanje, ali jim gre sedaj verjeti, posebej če odmislimo medijsko pretiravanje v iskanju bralcev in zaslužka, ki je dostikrat pomembnejše kot stroka. To kontradiktornost smo imeli možnost opaziti, ko smo v Državnem svetu izvedli posvet in izdali zbornik z naslovom »Kmetijstvo je varuh okolja in narave« [6] (slika 1). Omenjali smo naše argumente in izračune, recimo avtor o tem, da kmetijska površina v resnici proizvede več neto kisika kot pragozd (ki je sicer izredno pomemben za kvalitetno okolje in podnebje), kar pomeni, da je treba s kmetijskimi površinami zelo previdno ravnati in jih moramo prenehati lahkotno zmanjševati. V Sloveniji izgubimo za eno nogometno igrišče na dan. Zmanjševanje kmetijskih površin bi po postavljeni raziskovalni tezi lahko pomenilo enega ključnih razlogov za segrevanje ozračja. Sodelujoči na posvetu v DS so predstavili argumente, da so klimatografski modeli, ki vso krivdo valili na človeško povzročeno povečanje CO2 v ozračju, nepravilni. Med ključni kritiki sta se pojavila tedanji direktor največjega inštituta v Sloveniji in rektor največje univerze. Trdila sta, da so tovrstne teze v popolnem nasprotju z dokazanimi in sprejetimi znanstvenimi dejstvi. Podoben konflikt se je pojavil ob predstavitvi demografskih ugotovitev in napovedi, da bomo mali evropski narodi, kot je slovenski, izumrli v nekaj 100 letih. Ideološki napadi so šli do meje fizičnih napadov na avtorjeve materialne dobrina (avto, steklo na hiši), zahteve in dejansko izpeljan odstop na določeni funkciji, osebni napadi s strani znanstvenikov pa celo z izrazi, ki ne pritičejo nobenemu znanstveniku. Analize pa kažejo, da so bile napovedi o potencialnem izumrtju slovenskega naroda čez nekaj 100 let povsem na mestu, saj so se praktično vse napovedi izpred 20 let uresničile. Kaj torej drži oz. komu gre verjeti? Vprašanje o zanesljivosti modelov za napovedovanje podnebnih sprememb (klimatografski modeli), demografskih trendov (demografski modeli) in umetne inteligence (AI modeli) je kompleksno, saj ti modeli temeljijo na zapletenih predpostavkah, podatkih in algoritmih. Zgodovina kaže na mešane rezultate: nekateri modeli so se izkazali za kvalitetne, drugi pa so podcenjevali ali precenjevali dejavnike, kot so tehnološki napredek, naravni cikli ali človeško vedenje. Na koncu bomo razpravljali o tem, kako izboljšati modele za bolj realistične napovedi, ki podpirajo trajnostni razvoj brez nepotrebnega alarmizma [7]. Prispevek temelji na analizi literature in empiričnih podatkov, z namenom prispevati k uravnoteženi debati na področju okoljske, demografske in AI znanosti. Slika 1: Posvet v Državnem svetu je pokazal, da so napadi na kmetijstvo kot na onesnaževalca okolja brez strokovne podlage, hkrati pa sprožil tudi kritiko, ki je temeljila na enostranski razlagi okoljskih problemov. Ne glede na to, kdo ima prav, se je smotrno o odprtih znanstvenih dilemah pogovarjati strpno in argumentirano. 2 Klimatografski modeli 2.1 Analiza predavanja Stevea Koonina Steve Koonin, nekdanji podsekretar za znanost v ameriškem ministrstvu za energijo pod Obamo, vendar sedaj eden izmed avtorjev nove klimatske študije v Trumpovem ministrstvu, v predavanju ("Reframing the Climate Debate") <https://www.youtube.com/watch?v=xaKrTnRx5fA> analizira podnebno znanost, modele in energijski prehod [8]. Steven E. Koonin je univerzitetni profesor na Univerzi v New Yorku (NYU) z imenovanji na Stern School of Business, Tandon School of Engineering in Oddelku za fiziko, kjer raziskuje podnebno znanost, energetske tehnologije, teoretično fiziko in upravljanje urbanih podatkov. Od 2024 je tudi Edward Teller Fellow na Hoover Institution (Stanford). Prej je bil profesor teoretične fizike na Caltechu (1975–2004), kjer je bil tudi podpredsednik in prorektor. Njegovi argumenti so skeptični do večinskih okoljskih interpretacij, poudarjajo naravno variabilnost in omejitve modelov ter kritizirajo »alarmizem« [9]. 8 Sklicuje se na vrsto nespornih podatkov / grafov, vendar jih interpretira drugače kot večina: 1. Podnebne spremembe in človeški vpliv • Podnebje se spreminja, vendar ne samo zaradi CO₂: Temperatura raste, vendar so bile podobne spremembe (npr. segrevanje v zgodnjem 19. stoletju, ohlajanje v sredini stoletja) naravne, preden so človeški vplivi postali opazni. • Človeški vplivi so majhni (1% učinek): CO₂ povzroča segrevanje, vendar so vplivi (2,5 W/m²) le 1% celotnega energijskega toka planeta (240 W/m²); pred 1940 so bile spremembe naravne in sorodno velike ali večje. • Ni trendov v ekstremih: UN poročila (AR6) kažejo brez trendov v orkanov, sušah, poplavah, požarih itd. v zadnjih 100 letih [10]. To dokazuje z nespornimi grafi. Komentar: morda so posledice recimo zaradi poplav večje zato, ker so ljudje gradili na poplavnih področjih in niso omogočili izlivanja poplavnih voda na varnih mestih. • Nedavni vročinski valovi niso dovolj analizirani: Nedavna segrevanja so lahko le delno pojasnjena z toplogrednimi plini, predvsem izstopa nepojasnjena večja absorpcija sončne svetlobe. Komentar: morda zaradi spreminjanja okolja, kjer zelenje zamenjujeta asfalt in beton? 2. Zanesljivost podnebnih modelov • Modeli so nezanesljivi: Klimatski modeli (GCM) se med seboj ne ujemajo in ne odražajo opazovanj; težave z ločljivostjo, povratnimi zankami (npr. oblaki) in naravnimi cikli. Komentar: in dodatnimi odvisnostmi. • Modeli precenjujejo občutljivost: 40 modelov kaže različno občutljivost na CO₂; 40% jih je UN zavrgel kot preobčutljive. • Ne ujamejo zgodovinskih podatkov: Modeli napačno reproducirajo temperature zadnjih 140 let, razlike v odbojnosti med poloblama in regionalne napovedi. • Napovedi emisij so pretirane: Projekcije emisij so bile vedno previsoke v primerjavi z realnostjo; napovedi dviga morske gladine (npr. New York) so pogosto zgrešene, vendar zgodovinski podatki kažejo stabilen trend. Komentar: morska gladina verjetno narašča, vendar počasi. 3. Koristi segrevanja in majhni ekonomski vplivi • Segrevanje prinaša koristi: Od 1900 (1,3°C segrevanja) se je populacija povečala 5-krat, življenjska doba s 32 na 72 let, pismenost z 20% na 86%, BDP na osebo 7-krat višji, ekstremna revščina padla 7-krat, smrtnost zaradi vremena padla 50-krat [11]. • Kmetijstvo ima koristi od CO₂: Več CO₂ pomeni bolj zeleni planet in izboljšuje rast . • Vremenske katastrofe niso hujše: Kot delež BDP padajo (0,2% globalno). • Ekonomski vpliv majhen: Bidenova administracija (2023) napoveduje le nekaj odstotni padec BDP za nekaj stopinj segrevanja v daljšem obdobju, kar je zanemarljivo [12]. 4. Energijski prehod in emisije • Energijski prehod propada: Emisije so rekordne kljub 10 letom prizadevanj; varnost (Evropa, Japonska) prednjači pred emisijami. Komentar: EU se militarizira, namesto zelenega prehoda oboroževanje (vsaj za časa pisanja prispevka). • Vzroki težav energetskega prehoda: Rast povpraševanja (4 milijarde ljudi brez dovolj energije), fosilna goriva so zanesljiva, geopolitična nestabilnost, dolgotrajne spremembe sistemov, visoki stroški in motnje. • Kritika prehoda: Ne spreminjaj sistema, dokler ni boljšega (kot Xi Jinping za Kitajsko); percepcija tveganja podnebja upada, katastrofični izrazi (kriza, eksistencialna grožnja) neprimerni. Komntar: zaradi pretiravanja z alarmantnimi novicami, ki se niso uresničile, se namesto uravnoteženega prehoda pojavljajo pretirane zahteve v eni in drugi smeri. 5. Politike in priporočila • Prekliči "krizo": Priznaj človeške vplive, vendar brez alarmizma; izboljšaj predstavitev znanosti in energijske pismenosti. • Razvoj tehnologij: R&D za nizkoemisijske tehnologije (jedrska fisija, fuzija); počasen prehod z upoštevanjem ekonomije in vedenja – krize ukrepi bi bili bolj škodljivi kot spremembe same. Na osnovi tega poljudno-strokovnega predavanja, podprtega z znanimi grafi, ter pregleda literature, je možno sklepati takole: 2.2 Klimatografski računalniški modeli Klimatografski računalniški modeli (npr. GCM – General Circulation Models) simulirajo podnebne procese na podlagi fizikalnih zakonov, emisij toplogrednih plinov in naravnih dejavnikov. Glavni vir je IPCC (Medvladni panel za podnebne spremembe), ki jih uporablja za projekcije. Ocena skozi večinski in alternativni pogled: Večinski pogled: Moderni modeli so se izkazali za zanesljive pri napovedovanju dolgoročnih trendov, kot je globalno segrevanje. Na primer, IPCC projekcije iz leta 1990 so napovedale dvig temperatur do 2025 z napako <0,2 °C. Po »Skeptical Science« so modeli natančni pri simulaciji opazovanih podatkov z napako okoli 4 % za globalne temperature [13]. Nedavne AI izboljšave (npr. GenCast) so povečale napovedi za kratkoročne ekstreme, kot so vročinski valovi [14]. Revija Nature poroča, da so modeli zanesljivi za napovedovanje trendov, a manj za regionalne ekstreme [15]. Konsenz med znanstveniki, posebej klimatologi, je: človek vpliva na podnebje, ki se segreva hitreje kot »normalno«. Skeptični pogled: Kritiki, kot so tisti iz Trumpove administracije, npr. Judith Curry, trdijo, da modeli precenjujejo človeški vpliv in podcenjujejo naravne cikle, kot so sončna aktivnost ali oceanski cikli [16]. Hoover Institution (iz Stanfordske univerze) opozarja, da so modeli nelinearni in kaotični, s parametri in odvisnostmi, ki ne zajamejo neznanih vplivov [17]. Quora in ResearchGate vidita IPCC kot političen, ne znanstven, z modeli, ki ne sledijo opazovanjem. ScienceDirect (2025) ugotavlja, da modeli še vedno zatajijo pri naravni variabilnosti na vseh lestvicah Zaključek: Moderni modeli so kljub problemom s parametri in pomanjkljivimi relacijami dokaj zanesljivi za splošne trende (npr. segrevanje), manj za kratkoročne ali regionalne napovedi zaradi negotovosti (napaka 10–20 % za ekstreme). Napredek z AI dodatki izboljšuje kvaliteto, vendar skeptiki opozarjajo na politično pristranskost, nepopolne podatke, nepojasnjenost odvisnosti in pretiravanja s posledicami. Zgodovinske napačne 9 napovedi, npr. napovedi ledene dobe v 1970-ih, ne vlivajo zaupanja kljub znanstvenemu konsenzu, še posebej glede katastrofičnih napovedi. Medijske napovedi in dejanski ukrepi pa žal niso na tem nivoju, ampak pogosto vzbujajo vtis ideološkopolitičnega pristopa k naravoslovno-znanstvenim-realističnim problemom. Za dejansko varovanje okolja bi bilo možno narediti ogromno ob sprejetju konkretnih znanstvenih in inženirskih napotkov [7]. Slika 2: V Beli knjigi o strokovnem varovanju okolja [7] je bilo s strani okoli 100 sodelavcev zbrano nekaj 10 napotkov, kako skrbeti za okolje z maksimalnimi učinki ob minimalnih stroških. Slovenski odločevalci jih večinoma še niso uresničili, recimo večje davke na temnejše strehe. 3 Demografski modeli Demografski modeli (npr. ZN-ovi World Population Prospects) napovedujejo populacijske trende na podlagi rodnosti, umrljivosti, migracij in starostne strukture. Glavni vir so ZN (UN DESA) [18]. • Večinski pogled: ZN projekcije so se izkazale za točne in natančne. Na primer, napoved iz 1958 za svetovno populacijo leta 2000 je bila natančna v 4 % [19]. OurWorldInData poroča, da so večina ZN napovedi za globalno populacijo blizu dejanskim ocenam, tudi desetletja vnaprej. Za Jugovzhodno Azijo so bile napovedi od 1950-ih natančne. Gapminder hvali ZN za natančnost, tudi pred računalniškimi modeli [20]. Napake so manjše v razvitih regijah (do 2 %). Probabilistični pristopi (od 2010) izboljšujejo zanesljivost za dolgi rok [21]. • Skeptični pogled (nizka zanesljivost v hitro rastočih regijah): Napake so večje v regijah z visoko rastjo (npr. Afrika), kjer so lahko do 20 %. IIASA analiza kaže na zgodovinske netočnosti, odvisne od regije in baznega leta [22]. Skeptics StackExchange: Mešano, nobena varianta (nizka/srednja/visoka) ni vedno boljša. Population Matters kritizira ZN za podcenjevanje upada v nekaterih scenarijih. Ključne negotovosti: migracije in nepričakovane spremembe (npr. pandemije). • Zaključek: Demografski modeli so med najbolj zanesljivimi, s točnostjo 90–96 % za svetovne ocene. Boljši so za razvite države in kratki rok, slabši za Afriko ali dolgi rok zaradi nepredvidljivih faktorjev. Projekcije izumrtja evropskih narodov (npr. Slovenije) se ujemajo z ZN trendi padajoče rodnosti, a so odvisne od predpostavk o migracijah. 4 Zanesljivost napovedovanja AI Medtem ko nekateri strokovnjaki, kot so Geoffrey Hinton ali Elon Musk, napovedujejo, da bo AI lahko privedel do uničenja človeštva – na primer preko nenadzorovane superinteligence, ki bi prevzela nadzor ali povzročila masovno brezposelnost, drugi, kot je avtor tega prispevka, vidijo AI kot rešitelja človeštva. AI lahko rešuje kompleksne probleme, kot so podnebne spremembe, demografski izzivi ali medicinske inovacije, in omogoča trajnostni razvoj z optimizacijo virov in napovedovanjem trendov. Tempo rasti AI je impresiven in traja že več kot 50 let, od pionirskih del v 1950-ih (npr. Dartmouth konferenca 1956) do današnjih revolucionarnih sistemov. V zadnjih letih pa je rast še pospešena, posebej pri velikih jezikovnih modelih (LLM-jih), kot so GPT serije ali GROK. Po testih IQ, prilagojenih za AI (npr. Mensa ali standardni IQ testi), so LLM-ji pokazali izjemno rast: GPT-3 (2020) je dosegel približno 100–120 IQ točk, GPT-4 (2023) pa že 130–150, kar daleč presega povprečnega človeka in je le kakšen odstotek populacije pametnejši[24]. Po podatkih OpenAI in Anthropic se IQ LLM-jev povečuje za približno 20– 30 točk na generacijo, z rastjo zmogljivosti (parametri, podatki) po Mooreovem zakonu, ki se za AI podvoji vsakih 18 mesecev do dveh let [25]. Vprašanje, kdaj bo dosežena superinteligenca, tj. AI, ki presega človeško inteligenco v vseh domenah, ostaja odprto. Optimistične napovedi, kot je Ray Kurzweilova [23], napovedujejo umetno splošno inteligenco (AGI) okoli 2029, superinteligenco pa kmalu zatem (2030–2040). Pesimisti, kot je Yann LeCun, menijo, da bo trajalo desetletja dlje zaradi omejitev v razumevanju sveta - npr. AI še vedno halucinira ali ne razume konteksta. Mediji pogosto pretiravajo z nevarnostmi, kot so "Skynet" scenariji iz filmov kot Matrica, kar ustvarja paniko, vendar so resna tveganja (npr. pristranskost, zloraba) bolj realna kot apokaliptične napovedi. Kljub temu večina ljudi AI s pridom uporablja: ChatGPT ima več kot 200 milijonov aktivnih uporabnikov tedensko (2025), AI pomaga v medicini (npr. diagnostika raka), kmetijstvu (optimizacija pridelave) in demografiji (napovedi migracij). Vendar je EU z AI Actom (2024) uvedla stroge regulacije, ki zahtevajo preglednost, varnost in omejitve visoko tveganih sistemov[26]. Kritiki, vključno z Evropsko komisijo za inovacije, opozarjajo, da ta birokratizacija (npr. dolgotrajni pregledi, globe do 7 % prihodka) škodi AI razvoju v EU, saj podjetja (npr. 10 Mistral AI) selijo operacije v ZDA ali Azijo, kar zmanjšuje konkurenčnost EU in zavira gospodarsko rast. Zaključek: Napovedi AI so nezanesljive zaradi hitre rasti in nepredvidljivosti, vendar AI že danes prinaša koristi; regulacije, kot so v EU, zavirajo napredek AI, znanosti in EU, medtem ko pa je treba paziti na etiko in inovacije za reševanje globalnih izzivov. 5 Kaj je prava znanost in kaj ne Znanost deluje na dveh področjih: eno so ugotovljene nesporne ugotovitve / resnice (recimo, da je zemlja okrogla ali dva biološka spola), o katerih nima smisla dvomiti, dokler se ne pojavijo res utemeljeni dvomi ali popravki. Drugo, dejansko najbolj aktivno področje delovanja znanosti pa je iskanje novih spoznanj na fronti znanega. Primer: ali maske pomagajo ali ne pri boleznih tipa kovid; ali postavljanje sončnih panelov na kmetijskih površinah pomaga pri ohranjanju okolja, ali pa je okoljski kriminal, kot piše avtor [6, 7]. Ali pa iskanje novih zdravil. Avtor je objavil tudi prisego znanstvenikov, v kateri opozarja, da se moramo obraniti vdorom ideologije v znanost [27]. Po lažnih novicah, lažnih informacijah v enciklopedijah se sedaj pojavljajo tudi lažni članki v znanstvenih revijah in javnosti s trditvijo, da držijo. Posebej zanimiva je nova knjiga »The new war on science« [28]. Tako smo imeli kar precej debat o tem, ali zdravila, zdravniki, cepljenje na splošno pomaga ali škodi. Recimo v znanstveni reviji je bil objavljen članek, ki je pokazal skladnost med količino cepljenja in številom obiskov pri zdravilih po državah. Anticepilci so s tem skušali dokazati, da cepiva škodijo. A pri tem niso upoštevali, da je lahko korelacija povsem slučajna in je resnica lahko povsem drugačna. Če bi pogledali življenjsko dobo, bi ugotovili, da je ravno nasprotne odvisnosti. Relacije je torej potrebno obravnavati bolj vsebinsko in v modele dodati skrite mehanizme, ki pridejo do veljave, ko se razmere spremenijo. Ključno je, da znanstveniki sami ne dopustimo vdora ideologije, rasizma in seksizma ter starizma v znanost, ter da ne volimo na nobena ključna mesta znanstvenikov, ki zagovarjajo taka stališča (npr. da je zemlja ploščata ali da sta dva biološka spola). 6 Diskusija V prispevku smo pregledali zanesljivost klimatografskih, demografskih in AI modelov skozi zgodovinske primere, večinske in skeptične poglede ter konkretne analize. Klimatografski modeli, kot kaže analiza Stevea Koonina, so zanesljivi za splošne trende segrevanja, vendar precenjujejo človeški vpliv in podcenjujejo naravno variabilnost, kar vodi do nepotrebnega alarmizma v medijih. Zgodovinske napake, kot so napovedi ledene dobe v 1970-ih ali izčrpanja virov v "Mejah rasti", opozarjajo na previdnost pri katastrofičnih scenarijih, čeprav IPCC konsenz poudarja človeški prispevek. Demografski modeli ZN, pa tudi v demografski konferenci na Informacijski družbi [29, 30, 31, 32], so se izkazali za izjemno natančne, saj se napovedi o padcu rodnosti v Evropi, vključno s Slovenijo, uresničujejo: rodnost je pod 1,5, kar vodi do staranja populacije in tveganja demografskega preobrata prek migracij ter dolgoročnega izumrtja. To potrjujejo študije, kot so Murrayjeva "The Strange Death of Europe" [33] in avtorjeve [34], ki opozarjajo na kulturno, genetsko in narodno izumrtje malih evropskih narodov v nekaj stoletjih, če ne bo ukrepov za dvig rodnosti. AI modeli predstavljajo kontrast: njihova rast je eksponentna, z IQ LLM-jev, ki se povečuje za 20–30 točk na generacijo, vendar napovedi o superinteligenci variirajo od 2030 (Kurzweil [33] ) do desetletij kasneje. Medtem ko nekateri vidijo AI kot grožnjo (uničenje človeštva), ga drugi, vključno z avtorjem [35], vidijo kot rešitelja za izzive, kot so podnebne spremembe in demografija. Kljub temu EU regulacije (AI Act [26]) zavirajo inovacije, kar škodi konkurenčnosti EU v primerjavi z ZDA in Kitajsko. Splošni zaključek: Modeli so zanesljivi za trende, vendar negotovosti (predpostavke, podatki, ideologija) zahtevajo uravnotežen pristop brez alarmizma. Od analiziranih je resna nevarnost samo ena za Slovenijo in Evropo – padec rodnosti in migracije ogrožajo identiteto [36, 37], medtem ko bi AI lahko močno pomagala z optimizacijo politik. References / Literatura [1] Szczesny, D. (2024). The Great Horse Manure Crisis of 1894. danszczesny.substack.com/p/the-great-horse-manure-crisis-of. [2] Peterson, T. C., Connolley, W. M., & Fleck, J. (2008). The Myth of the 1970s global cooling scientific consensus. Bulletin of the American Meteorological Society, 89(9), 1325-1337. https://doi.org/10.1175/2008BAMS2370.1. [3] Meadows, D. H., Meadows, D. L., Randers, J., & Behrens III, W. W. (1972). The Limits to Growth: A Report for the Club of Rome's Project on the Predicament of Mankind. Universe Books. ISBN 0-87663-165-0. [4] Herrington, G. (2021). Update to limits to growth: Comparing the World3 model with empirical data. Journal of Industrial Ecology, 25(3), 614-626. https://doi.org/10.1111/jiec.13084. [5] Gams, M., Kolenik, T. (2021). Relations between Electronics, Artificial Intelligence and Information Society. Electronics, 10(4), 514. https://doi.org/10.3390/electronics10040514. [6] Gams, M., Tomažič, B. (ur.) (2025). Kmetijstvo je varuh okolja in narave. Zbornik posveta v Državnem svetu, Ljubljana, Slovenija. ISBN 978-961264-XXX-X. [COBISS.SI-ID 241615619]. [7] Gams, M. (2020). Bela knjiga o strokovnem varovanju okolja. http://library.ijs.si/Stacks/Literature/Bela%20knjiga%20znanost%20o%2 0okolju%202020.pdf [8] Koonin, S. E. (2021). Unsettled: What Climate Science Tells Us, What It Doesn't, and Why It Matters. BenBella Books. ISBN 978-1953295248. [9] Koonin, S. E. (2021). Reframing the Climate Debate. YouTube predavanje. https://www.youtube.com/watch?v=xaKrTnRx5fA. [10] IPCC. (2023). Climate Change 2023: Synthesis Report. Contribution of Working Groups I, II and III to the Sixth Assessment Report of the Intergovernmental Panel on Climate Change. https://doi.org/10.59327/IPCC/AR6-9789291691647. [11] Epstein, R.A. (2024). A Balance Sheet For Global Warming. Hoover Institution. https://www.hoover.org/research/balance-sheet-globalwarming. [12] U.S. Global Change Research Program. (2023). Fifth National Climate Assessment. U.S. Government Printing Office. https://nca2023.globalchange.gov/, https://doi.org/10.7930/NCA5.2023. [13] Mason, J., & Winkler, B. (BaerbelW) [ORCID: 0000-0002-5085-8633] (2023, 30. maj). At a glance – How reliable are climate models? Skeptical Science. https://skepticalscience.com/at-a-glance-model.html [14] Price, I., Lam, R., Willson, E. et al. (2024). Probabilistic weather forecasting with machine learning. Nature, 627, 796-800. https://doi.org/10.1038/s41586-024-08252-9. [15] Masson-Delmotte, V., Zhai, P., Pirani, A., Connors, S. L., Péan, C., Berger, S., … Zhou, B. (ur.). (2021). Climate Change 2021: The Physical Science Basis. Working Group I to the Sixth Assessment Report of the IPCC. Cambridge: Cambridge University Press. https://doi.org/10.1017/9781009157896 [16] Curry, J. (2020). Part of the heat is coming from beneath our feet. Climate Etc. https://judithcurry.com/2020/09/08/part-of-the-heat-is-coming-frombeneath-our-feet/. [17] Hoover Institution. (2024). Climate Change Is Not An Apocalyptic Threat— Let's Address It Smartly. Hoover Institution. https://www.hoover.org/research/climate-change-not-apocalyptic-threatlets-address-it-smartly. 11 [18] United Nations Department of Economic and Social Affairs. (2024). World Population Prospects 2024: Summary of Results. UN DESA. https://population.un.org/wpp/. [19] Ritchie, H., & Roser, M. (2023). Our World in Data. (2023). Population Growth. Our World in Data. https://ourworldindata.org/populationgrowth. [20] Gapminder. (2021). How reliable is the world population forecast? Gapminder. https://www.gapminder.org/videos/how-reliable-is-theworld-population-forecast/. [21] Keilman, N. (2023). The UN has made population projections for more than 50 years – how accurate have they been? Our World in Data. https://ourworldindata.org/population-projections. [22] Lutz, W., Goujon, A., Samir, K. C., Stonawski, M., & Stilianakis, N. (eds.). (2018). Demographic and human capital scenarios for the 21st century: 2018 assessment for 201 countries. IIASA. https://pure.iiasa.ac.at/id/eprint/15291/. [23] Kurzweil, R. (2024). The Singularity Is Nearer: When We Merge with AI. Viking. ISBN 978-0593152348. [24] OpenAI. (2023). GPT-4 Technical Report. arXiv:2303.08774. https://arxiv.org/abs/2303.08774. [25] Bubeck, S. et al. (2023). Sparks of Artificial General Intelligence: Early experiments with GPT-4. arXiv:2303.12712. https://arxiv.org/abs/2303.12712. [26] European Parliament. (2024). EU AI Act: first regulation on artificial intelligence. European Parliament. https://www.europarl.europa.eu/topics/en/article/20230601STO93804/eu -ai-act-first-regulation-on-artificial-intelligence. [27] Gams, M. (2025). The Oath of Researchers and Developers. Informatica, 49(1), 1-6. https://doi.org/10.31449/inf.v49i1.8149. [28] Krauss, L. M. (ed.). (2024). The War on Science: Thirty-Nine Renowned Scientists and Scholars Speak Out. Simon & Schuster. ISBN 9798888457566. [29] Gams M. & Malačič J. (ur.) (2019). Bela knjiga slovenske demografije. URN:NBN:SI. [30] United Nations DESA (2024). World Population Prospects 2024: Highlights. [31] Lutz W., Sanderson W.C., Scherbov S. (eds.) (2004). The End of World Population Growth in the 21st Century. Routledge. [32] Eurostat (2023). Demographic Statistics Report 2023. [33] Murray D. (2017). The Strange Death of Europe: Immigration, Identity, Islam. Bloomsbury. [34] Gams M. (2024). “Depopulation politics = Depopulacijska politika. V: MALAČIČ, Janez (ur.), OSREDKAR, Mari Jože (ur.), GAMS, Matjaž (ur.). Demografske in družinske analize = 9 October 2023, Ljubljana, Slovenia. ISBN 978-961-264-278-5. ISSN 2630-371X. https://is.ijs.si/wpcontent/uploads/2023/11/IS2023_Volume-F.pdf. [COBISS.SI-ID 171830787] [35] Gams, M. (2025). Artificial intelligence might save us. In: Sander, G. G., Pošćić, A., Martinović, A. (eds.). Exploring digital legal landscapes. Berlin: Logos Verlag, pp. 9–28. ISBN 978-3-8325-5962-5. https://zenodo.org/records/16319872. [COBISS.SI-ID 244005123] [36] Li Q., Zhang Y. & Wang H. (2025). “Can decent work promote fertility intention?” Humanities & Social Sciences Communications, 12(1), 46. [37] Skakkebaek, N. E., Priskorn, L., Lindahl-Jacobsen, R., Andersson, A.-M., Kristensen, D. M., Beck, A. L., idr. (2025, 14. junij). Human reproduction in crisis: causes unknown. The Lancet, 405(10495), 2121–2122. https://doi.org/10.1016/S0140-6736(25)00736-6 12 Energetska Učinkovitost in Prehod na Alternativne Pogone v Prometnem Sektorju: Analiza Stališč Podjetij v Sloveniji Energy Efficiency and Transition to Alternative Fuels in the Transport Sector: Analysis of the Views of the Slovenian Companies Erika Blekač† Faculty of Electrical Engineering and Computer Science University of Maribor Maribor, Slovenia [email protected] Giannis Gialelis Electrical and Computer Engineering Department University of Patras Patras, Greece [email protected] Irena Lovrenčič Držanič Faculty of Electrical Engineering and Computer Science University of Maribor Maribor, Slovenia [email protected] Ines Kožuh Faculty of Electrical Engineering and Computer Science University of Maribor Maribor, Slovenia [email protected] Faculty of Social Sciences University of Ljubljana Ljubljana, Slovenia [email protected] Laura Horvat Faculty of Electrical Engineering and Computer Science University of Maribor Maribor, Slovenia [email protected] Povzetek Članek izpostavlja negativen vpliv mestnega prometa na okolje in zdravje ter nujnost trajnostne urbane mobilnosti (hoja, kolesarjenje, zeleni javni prevoz, manj osebnih vozil). Predstavlja concept mednarodnega projekta ADCCAM2ZERO, ki uvaja multimodalne, deljene in digitalne rešitve (digitalni dvojčki, ekonomija delitve) ter sistem trgovanja z emisijami. V empiričnem delu predstavimo rezultate analize raziskovalne študije, ki smo jo izvedli v okviru projekta in v kateri smo preverjali stališča predstavnikov podjetij v prometnem sektorju v Sloveniji ter njihovo pripravljenost na prehod k alternativnim pogonom. Ključne besede trajnostna urbana mobilnost, energetska učinkovitost, alternativni pogoni, pametna mobilnost, deljena mobilnost Abstract The article highlights the negative impact of urban transport on the environment and health and the necessity of sustainable urban mobility (walking, cycling, green public transport, fewer passenger vehicles). It is the concept of the international project Adccam2zero, which introduces multimodal, shared and digital solutions (digital twins, division economy) and the emission trading system. In the empirical part, we present the results of analyzing a research study, which we conducted within the project, in which we checked the views of representatives of companies in the transport sector in Slovenia and their readiness to transition to alternative drive. Keywords sustainable urban mobility, energy efficiency, alternative powertrains, smart mobility, shared mobility 1 Uvod Promet močno vpliva na trajnost in kakovost življenja v mestih. Mestna območja se soočajo z onesnaženjem zraka, gnečo, zasedenostjo javnega prostora s prometom ter povečano obolevnostjo in smrtnostjo zaradi prometnih nesreč in onesnaženosti. Uporaba fosilnih goriv dodatno podaljšuje škodljive učinke mestnega prometa s prispevanjem h globalnim podnebnim spremembam [1]. Prometni sektor je eden največjih onesnaževalcev in povzročiteljev emisij CO₂. Prispeva skoraj četrtino svetovnih ∗Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia © 2025 Copyright held by the owner/author(s). https://doi.org/10.70314/is.2025.okolje.2 13 Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia E. Blekač et al. emisij CO₂, povezanih z energijo, pri čemer naj bi se ta delež do leta 2050 povečal na 30 % [2, 3]. Povzroča onesnaženost zraka, slabše zdravje ter neučinkovito rabo virov, kot so visoke cene nafte in prometni zastoji. Mestni odločevalci pogosto ne upoštevajo vplivov podnebnih sprememb ali pa zanemarjajo alternativne možnosti prevoza in omrežij. Medtem ko mesta še naprej rastejo in se razvijajo, lahko vključijo trajnostno urbanistično zasnovo in mobilnost. V kolikor uvedejo več hoje, kolesarjenja in zelenega javnega prevoza, se obremenitev tradicionalnega in osebnega prometa zniža, kar na dolgi rok pomeni večjo dostopnost in udobje za prebivalce [4]. K naslavljanju tovrstnih vprašanj pripomore tudi mednarodni projekt »Adopting CCAM 2ZERO through ADRION Programmed Partnerships« (ADCCAM2ZERO). Gre za projekt v okviru programa Interreg IPA Adrion, ki spodbuja trajnostno mestno mobilnost in tako prispeva k širšim ciljem strategij Evropske unije za zeleno, pametno in učinkovito prometno prihodnost. Glavni cilj projekta je preoblikovati načine gibanja po mestih z uvedbo trajnostnih, multimodalnih in digitalno podprtih rešitev mobilnosti. Projekt se osredotoča na zmanjševanje prometnih zastojev, onesnaževanja zraka ter prekomernega zanašanja na zasebna vozila z vključevanjem ekonomije delitve, digitalnih orodij, kot so digitalni dvojčki, ter mehanizmov, kot je trženje z ogljikom [5]. V članku predstavljamo rezultate študije, ki smo jo izvedli v okviru projekta ADCCAM2ZERO, z namenom pridobiti vpogled v trenutne trende in izzive na področju energetske učinkovitosti v prometnem sektorju. Osredotočili smo se na tri raziskovalna vprašanja: 1. Kakšno je trenutno stanje energetske učinkovitosti v prometnem sektorju v Sloveniji? 2. Kako podjetja v Sloveniji ocenjujejo potencialne ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti? 3. Kakšno je zanimanje podjetij v Sloveniji za prehod na alternativne pogone? S tem, ko smo iskali odgovore na omenjena vprašanja, bomo lahko bolje razumeli, kako so slovenska podjetja pripravljena na prehod v trajnostne oblike mobilnosti, in s tem posredno prispevali k oblikovanju ustreznih podpornih politik na področju. 2 Trajnostna Urbana Mobilnost in Pametna Mobilnost Trajnostni razvoj je bil prvič predstavljen s strani Mednarodne zveze za varstvo narave in naravnih virov (IUCN) v študiji, ki sta jo naročila Program Združenih narodov za okolje (UNEP) in Svetovni sklad za naravo (WWF). V dokumentu so avtorji predlagali svetovno strategijo za ohranjanje narave, ki jo je kasneje populariziralo Brundtlandovo poročilo. Glavni cilj načrta je bil izboljšati socialno, ekonomsko in okoljsko kakovost človeških naselij ter bivalno in delovno okolje vseh ljudi, zlasti mestnega in podeželskega prebivalstva v slabšem položaju. Omenjena poročila trajnost razumejo kot strategijo za spodbujanje razvoja, ki ohranja harmoničen odnos med človekom in naravo v smislu socialne vključenosti, gospodarskega razvoja in okoljskega ravnovesja [6]. Trajnostna urbana mobilnost se osredotoča na enostavnost, udobje, cenovno dostopnost in dostopnost potovanja do cilja z minimalnim vplivom na okolje in druge. Mobilnost je bistvena za razvoj in rast. Z razvojem rastejo tudi zahteve in pričakovanja po večji mobilnosti, ki nato omogoča večji in bolj raznolik dostop do storitev, širše osebne stike in večjo ozaveščenost o svetu [4]. Pametna mobilnost je raziskovalno področje, ki se uporablja v prometnih omrežjih tako v urbanističnem kot prometnem načrtovanju. Predstavlja integriran, tehnološko podprt pristop k urbani mobilnosti, ki izboljšuje učinkovitost, dostopnost in trajno mobilnost. Vključuje uporabo komunikacijskih in informacijskih tehnologij za optimizacijo prometnih sistemov, spodbuja okolju prijazne načine potovanja, zmanjšuje zastoje in emisije ter spodbuja bolj racionalen in vključujoč odnos med prebivalci in njihovim urbanim okoljem [7]. Pametna mobilnost je lahko rešitev za nekatere izzive prometnih sistemov, kot so zastoji, omejena dostopnost, povečane emisije in stroški, saj združuje napredne tehnologije za učinkovitejše, varnejše in trajnostne prometne sisteme [8]. Dodatna rešitev je deljena mobilnost, ki pomeni souporabo vozil namesto lastništva [9]. Njen cilj je čim bolj izkoristiti mobilnostne vire, ki si jih družba lahko realno privošči, pri čemer se uporaba loči od lastništva [10]. Prometni sektor predstavlja skoraj tretjino celotne porabe energije v Evropi in ZDA, pri čemer pomemben delež izhaja iz uporabe osebnih avtomobilov z enim potnikom. Čeprav osebni avtomobili ponujajo prednosti, kot so udobje, razpoložljivost in prilagodljivost, so večino časa parkirani, povprečna zasedenost pa je nizka, okoli 1,5 osebe na avtomobil. Souporaba prevoza, kot sta skupna vožnja ali deljenje avtomobilov, lahko poveča zasedenost vozil, zmanjša število vozil na cestah, zmanjša prometne zastoje, potrebo po parkiriščih in emisije [10]. V mestnih območjih je večina poti kratkih in jih je mogoče opraviti peš. Drugi največji delež poti je srednje dolžine in jih je najbolje opraviti z avtobusom ali kolesom. Najmanjši delež poti je dolgih, kjer je uporaba avtomobila ali metroja primerna. V večjih mestih je optimalno imeti uravnoteženo kombinacijo prometnih načinov, ki odražajo razdalje, ki jih prebivalci običajno prepotujejo. Multimodalna mobilnost pomeni kombiniranje več prometnih načinov znotraj ene poti [11]. S spodbujanjem uporabe javnega prevoza, nemotoriziranih načinov in deljenih mobilnostnih storitev lahko multimodalna mobilnost zmanjša odvisnost od osebnih avtomobilov, ublaži zastoje in izboljša kakovost zraka. Prav tako lahko izboljša dostopnost in prispeva k družbeni pravičnosti [12]. Upravljanje urbane mobilnosti v rastočih mestih zahteva spremljanje prometa za takojšnje sprejemanje odločitev, ki temeljijo na konkretnih podatkih [13]. Tehnologija digitalnih dvojčkov vključuje ustvarjanje virtualne predstavitve fizičnega sistema, ki omogoča simulacijo, spremljanje in optimizacijo realnih procesov [14, 15]. Mestni digitalni dvojčki so virtualne replike mest, ki jih v realnem času informirajo procesi, ki se dogajajo v resničnem mestu prek povezav s podatki v živo. Omogočajo analizo različnih področij, kot so obvladovanje nesreč, prometni nadzor in energetska učinkovitost [16]. Lahko koristijo javni upravi z zmanjšanjem prometnih zastojev ob konicah, identifikacijo lokacij za nove kolesarske steze, izboljšanjem javnega prevoza in ocenjevanjem vpliva novih mobilnostnih rešitev. Digitalni dvojčki mest omogočajo tudi virtualno testiranje različnih scenarijev in možnih rešitev [17]. Kot je bilo že omenjeno, je prometni sektor velik vir emisij, izboljšave učinkovitosti novih vozil pa niso bile zadostne za zmanjšanje skupnih emisij, povezanih s prometom [18]. Urbani javni prevoz lahko sodeluje v sistemu trgovanja z emisijami, s čimer lahko podjetja za javni prevoz pridobijo prihodke in hkrati zmanjšajo svoje emisije [19]. Trgovanje z emisijami, znano tudi kot sistem trgovanja z ogljikom, je politično orodje za spodbujanje zmanjševanja emisij z uporabo tržnega mehanizma. Določi se omejeno število emisijskih kuponov, ki jih delijo med onesnaževalce, ti pa lahko med seboj trgujejo s temi dovoljenji. Ob koncu obračunskega obdobja so podjetja, ki presežejo dovoljeno raven emisij, kaznovana z visokimi globami ali pa morajo kupiti dovoljenja od podjetij, ki so ustvarila manj emisij, kot je dovoljeno [20, 21]. 14 Energetska Učinkovitost in Prehod na Alternativne Pogone v Prometnem Sektorju: Analiza Stališč Podjetij v Sloveniji Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia 3 Metodologija 3.1 Postopek Zbiranja Podatkov in Vzorec V okviru projekta ADCCAM2ZERO, ki naslavlja izzive trajnostne in pametne mobilnosti v mestih, smo izvedli empirično raziskavo, ki je bila usmerjena v analizo prometnega sektorja v vseh državah partneric projekta. V Sloveniji smo se pri zbiranju podatkov osredotočili na Štajersko regijo, s poudarkom na občini Hoče-Slivnica, ki je sicer pridružen partner v projektu. Cilj raziskave je bil pridobiti vpogled v prakse, izzive in potenciale podjetij, ki delujejo na področju prevoza oseb, tovora in komercialnega podjetja, z vidika ustvarjanja pametnih in trajnostnih mobilnostih rešitev. Zbiranje podatkov v Sloveniji je potekalo med 28. januarjem in 18. februarjem 2025. Na začetku je bil spletni anketni vprašalnik posredovan izbranim podjetjem iz prometnega sektorja, ki delujejo na območju občine Hoče-Slivnica. V prvi fazi smo kontaktirali 9 podjetij, ki spadajo v sektorje letalske industrije, logistike, prevozništva in transporta. Zaradi nezadostnega odziva smo nabor potencialnih udeležencev razširili na območje Mestne občine Maribor ter širše območje Podravske regije. V tej fazi smo dodatno kontaktirali 3 podjetja, ki delujejo na področjih mestnega potniškega prometa, prometne mobilnosti, trajnostnega prometa ter prometnega načrtovanja. V nadaljevanju smo vzorec razširili na celotno območje Slovenije. Identificirana so bila podjetja, ki delujejo na področjih železniškega prometa, avtobusnih prevozov, cestnega tovornega in potniškega prometa, taksi storitev, avtošol, dostavnih storitev ter logistike. V tej fazi je bilo kontaktiranih 141 podjetij. Skupno smo torej vzpostavili stik s 153 podjetji po vsej Sloveniji, ki delujejo v različnih segmentih prometne dejavnosti. V zadnjem koraku smo 64 podjetjem naknadno poslali opomnik po elektronski pošti, 31 podjetij pa smo dodatno kontaktirali tudi telefonsko. Kljub navedenim prizadevanjem je spletni vprašalnik v celoti izpolnilo 12 podjetij. 3.2 Merski Instrument Za zbiranje podatkov smo uporabili vprašalnik, ki je zajemal 80 vprašanj. Ta so bila razdeljena v več delov in s tem prilagojena različnim ciljnim javnostim. Anketirance smo tako prosili, da izpolnijo le tista poglavja, ki so se nanašala na njihovo dejavnost. Prvi del vprašalnika je vseboval osnovne podatke o podjetju, kot so naziv, lokacija, sektor in velikost podjetja. V drugem delu so se vprašanja delila glede na klasifikacijo po prometnem sektorju, kot je npr. javni prevoz, cestni promet in zračni promet, sama vprašanja pa so se navezovala na osnovne podatke o delovanju podjetja. Tretji del vprašalnika je vseboval vprašanja o energetski učinkovitosti, četrti del pa je bil namenjen predstavnikom občin ali regijskih oblasti, in je vseboval vprašanja o splošnih demografskih informacij, o trenutnem stanju brezemisijskega prometa, o trenutnem stanju povezane kooperativne avtomatizirane mobilnosti, o splošni mobilnosti, ter odprta vprašanja za priporočila in potrebe. 4 Rezultati 4.1 Družbenodemografsko Ozadje Vzorčnih Enot V raziskavi je sodelovalo 12 podjetij, pri čemer jih je bilo največ iz Maribora (n=4). Dve podjetji sta prihajali iz Hoč, po eno pa iz Ljubljane, Murske Sobote, Preserij, Lenarta, Tišine in Rogoze. V raziskavo se je vključilo devet zasebnih in tri javna podjetja. Glede na velikost je bilo največ mikropodjetij (n=7), sledila so velika podjetja (n=3), ter po eno malo in srednje veliko podjetje. Glede na dejavnost v prometnem sektorju je osem podjetij delovalo na področju cestnega prometa, tri v logistiki in eno v javnem prevozu, na področju regionalnega prevozništva. 4.2 RV1: Trenutno Stanje Energetske Učinkovitosti v Prometnem Sektorju v Sloveniji Analiza zbranih podatkov je pokazala, da so podjetja v Sloveniji seznanjena z različnimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti, kot so subvencije in nepovratna sredstva za energetsko učinkovitost, regulacije, uporaba električnih in brezemisijskih vozil, ekološka vožnja, optimizacija logistike, ter spremljanje in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Omenili so tudi ukrepe na področju stavb, kot so izolacija in energetsko pasivne zgradbe, učinkovita razsvetljava ter napredni merilni sistemi za spremljanje porabe energije. Glede usposabljanja zaposlenih za energetsko učinkovitost dve podjetji nista izvedli nobenega usposabljana, dve podjetji sta usposabljali zaposlene za ekološko vožnjo, eno podjetje za uporabo inovativnih tehnologij za varčevanje z energijo, šest podjetij pa za varčevanje z energijo na delovnem mestu. Eno podjetje je izvedlo tudi usposabljanje o količinskih opredelitvah prihrankov energije. Kot ključne izzive v sektorju so predstavniki podjetij navajali predvsem draženje energentov, potrebo po zmanjšanju ogljičnega odtisa, pomanjkanje voznikov, delo na terenu, optimalne nastavitve motorjev ter splošno varčno rabo energije. Na vprašanje, kako ti izzivi vplivajo na njihovo delovanje, je večina podjetij odgovorila negativno, in so sicer izpostavili rast stroškov, ogrožen obstoj podjetja, težko modernizacijo in potrebo po optimizaciji notranjih virov. Nekatera podjetja pa so izpostavila tudi pozitivne učinke, kot so dolgoročne koristi, povečanje obsega storitev in večja odpornost na izzive. Eno podjetje je navedlo nevtralen vpliv, in sicer da se trudijo prilagoditi razmeram in v to smer tudi spodbujajo partnerje in odjemalce. Nekatera podjetja pa na to vprašanje niso podala odgovora. 4.3 RV2: Ocena Potencialnih Ukrepov za Povečanje Energetske Učinkovitosti Podjetja različno ocenjujejo potencialne ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti, pri čemer kot najbolj učinkovite navajajo finančne spodbude in podporno infrastrukturo. Po mnenju podjetij imajo največji potencial za izboljšave novi in enostavnejši viri financiranja za tehnologije z nižjimi emisijami CO2, ter povečanje števila polnilnih postaj. Približno tretjina anketiranih podjetij ocenjuje, da bi novi viri financiranja za uvedbo novih tehnologij imeli močan ali celo največji učinek. Podobno velja tudi za enostavnejši dostop do financiranja za vozila z nižjimi emisijami, ki ga več kot polovica podjetij vidi kot učinkovit ukrep. Povečanje števila polnilnih postaj podjetja prav tako ocenjujejo kot pomembno spodbudo, čeprav se nekoliko več podjetij nagiba k oceni, da bi ta ukrep imel le srednji vpliv. Možnost, da se ne bi uvedli novi ukrepi in bi podjetja nadaljevala s poslovanjem kot običajno, pa večina podjetij ocenjuje kot neučinkovito. 4.4 RV3: Zanimanje Podjetij v Sloveniji za Prehod na Alternativne Pogone 15 Prioritizing Leaks that Matter: Evidence-Based Assessment of Water Loss KPIs Daniel Kozelj† Faculty of Civil and Geodetic Engineering University of Ljubljana Ljubljana, Slovenia [email protected] Abstract %is study presents a comprehensive assessment of water losses in Slovenian public water supply systems for the period 2014– 2024. Key performance indicators derived from the IWA water balance, in particular Non-Revenue Water (NRW%) and the Infrastructure Leakage Index (ILI), have been calculated, segmented and uncertainties added to assess performance at national and system level. %e results indicate persistently moderate to high levels of leakage, with 60 systems reporting NRW percentages above 40% and nine large utilities reporting ILI values above 8. %e uncertainty analysis showed that 54.5% of systems could change performance classes. %e results highlight the critical role of data quality, uncertainty quantification and targeted measures to improve efficiency and resilience. Keywords Water supply systems, Water losses, Infrastructure Leakage Index (ILI), Non-Revenue Water (NRW), Uncertainty quantification 1 Introduction Following the European Citizens‘ Initiative 'Right2Water' in 2013, the European Commission launched procedures to assess the regulatory fitness and performance (REFIT) of Directive 98/83/EC [1]. %is identified a general lack of awareness of water leakage caused by insufficient investment in the maintenance and renewal of water infrastructure [2]. Directive (EU) 2020/2184 on water intended for human consumption (recast) introduced new obligations to carry out an assessment of water losses in public water supply systems (WSS) using the Infrastructure Leakage Index (ILI) assessment method, with the aim of reducing losses to an acceptable level [3]. %e public water suppliers must carry out the assessments of water losses in their respective supply areas. Based on these assessments, the Ministry of Natural Resources and Spatial Planning (MNVP) will prepare a consolidated assessment of water losses for the entire territory of the Republic of Slovenia, the results of which must be submiIed to the European Commission (EC) by January 12, 2026. %ereaKer, the EC will adopt a delegated act by January 12, 2028, in which the acceptable loss threshold will be set. Member states whose losses fall outside the prescribed limits must adopt national action plans to reduce losses by 2030 [3]. %e obligations of Directive (EU) 2020/2184 are implemented by the Law on Drinking Water Supply and the Discharge and Treatment of Urban Wastewater (ZOPVOOV) [4], which requires utilities and municipalities to ensure a reduction in water losses, maintain and submit data on volumes/water balance/losses to the state register, prepare four-year drinking water supply programs that include leakage reduction targets, and publish annual reports. %e government has yet to set detailed service standards and technical/maintenance measures by law. %e executive order implements this by requiring operators to monitor and record losses in the water balance and to develop and implement loss reduction programs, with the infrastructure owner being responsible for financing the necessary investments. Reliability and security depend on the stability and longterm availability of water resources and the resilience and efficiency of existing infrastructure [5]. %e Operational Program for Drinking Water Supply 2022–2027 [6] and ZOPVOOV [4] identify systematic loss reduction as a strategic priority. As each component of the water balance is subject to measurement/estimation errors, the derived KPIs - net water consumption, water/real losses and especially the Infrastructure Leakage Index (ILI) — are inherently uncertain and, if not quantified, can steer operational decisions and large capital investments in the wrong direction. %e key finding of Babić et al. [7] is that the uncertainty of the ILI is dominated by the uncertainty of the UARL inputs - in particular the average pressure and the length or number of service connections. %erefore, the most effective mitigation measure is the systematic improvement of data (pressure/flow capture in the DMAs, calibrated models and robust asset inventories) prior to benchmarking. Given the upcoming investments in water supply, municipalities, utilities and the government need to improve the reliability, consistency and accuracy of data. 1.1 Water Resources and Security of Supply Data from the Statistical Office of the Republic of Slovenia [8] and the Operational Program for Drinking Water Supply 2022– ∗ Article Title Footnote needs to be captured as Title Note †Author Footnote to be captured as Author Note Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia © 2025 Copyright held by the owner/author(s). hIp://doi.org/10.70314/is.2025.miti.4 22 Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia D. Kozelj 2027 [6] show that Slovenia withdraws about 185 million mU per year for public supply, while water consumption has increased by 10.3%, while household consumption has increased by 4.1% and industrial consumption by 33.6% [8]. For the same observation period from 2014 to 2023, water losses have also increased by 17.1% to a total of 53.7 million m3 per year. Although the national permits for water abstraction offer a potential of about twice the current consumption, we must be concerned about the regional imbalances in the availability of water sources — especially in the south-eastern part of Slovenia, in Slovenske gorice and in the coastal karst region. In terms of reliability and security, the sparse backup sources pose an additional risk: Only about one-fiKh (21%) of WSS have technically adequate, functioning backups, leading to high vulnerability in emergencies (natural disasters, drought, pollution or system failures). %is is particularly acute in coastal communities, where the failure of the main source (e.g. Rižana) is oKen irreplaceable and jeopardizes the stability of the summer supply. %e Slovenian water supply sector is highly fragmented, which undermines economies of scale and integrated management. In 2024, there were 82 public service providers and over 1,114 physical WSS, but only 85 serve more than 5,000 inhabitants [9]. %ese large WSS serve about 1,701,500 inhabitants (79.9% of the population); the remaining 20.1% rely on smaller, capacity-constrained utilities that oKen do not meet quality and reliability standards. Fragmentation leads to limited network optimization, higher unit costs, weak long-term planning and limited access to EU/national funding. Small systems (≤5,000 customers) typically lack capital and staff for modernization, increasing vulnerability to crisis. Limited investment and inadequate damage control lead to a disproportionate amount of water loss, further straining resources and increasing environmental and economic pressure on communities[10]. 1.2 Water Losses and Condition of Infrastructure %e regulatory framework for dealing with water losses in the Slovenian public water supply is set out in the Ordinance on the Methodology for Determining Prices for Compulsory Municipal Environmental Services [11]. Although it was adopted in 2012, its implementation has been repeatedly postponed, reflecting the complexity of reconciling municipal infrastructure ownership, utility operations and consumer price regulation. %e measure is intended to encourage municipalities and operators to actively seek to reduce water losses while preventing all financial burdens from being passed on to end users. For systems serving more than 5,000 inhabitants, the regulation sets the allowable level of losses as a condition for the inclusion of water balancing costs in tariffs [6]. Recognizing that structural improvements take time, the allowable thresholds have been set above the long-term policy target of an Infrastructure Leakage Index (ILI) ≤ 4, but will gradually decrease from ILI 6 (2022–2023) to ILI 5 (2024–2026), reaching ILI 4 in 2027 [6]. Against this regulatory background, the performance data reveal persistent structural inefficiencies. On average, Slovenia’s public systems have water losses of 29%, well above the ~20% benchmark generally considered sustainable in EU practice [8]. Larger municipal utilities perform slightly beIer at ~25%, while smaller and technologically outdated systems reach ~45%, revealing a systemic vulnerability. %e national ILI is currently 3.6, which according to the IWA methodology indicates weak operational control and underdeveloped active leak detection, coupled with limited use of advanced optimization and pressure management. Without targeted action, these weaknesses will affect the long-term resilience of the supply and exacerbate vulnerability to climate-induced hydrological stress [5]. %e time series indicators [8] further illustrate this dynamic. %e total system input volume (SIV) increased by 12.2% between 2014 and 2023, accompanied by growth in billed authorized consumption (BAC), which increased by 12.6% (Figure 1). At the same time, water losses increased by 17%, confirming that improvements in billing have not led to lower leakages [8]. Unbilled authorized consumption (UAC) decreased significantly (–30%), a positive result reflecting beIer control of administrative and non-income categories [8]. However, the amount of unaccounted for water (NRW) increased by 11.2%, while the percentage of NRW remained essentially unchanged, indicating that absolute losses increased in parallel with system inputs [8]. Figure 1: Water balance components from the observed period 2014-2024 [8] %e expansion of the infrastructure is a decisive explanatory factor. %e total length of the network has increased by 86% during this period, while the number of connections has risen by 21%. As a result, the connection density fell from an indicated value of 100 in 2014 to 65 in 2023, reflecting the integration of additional, predominantly rural networks with fewer customers per kilometer of pipeline. Such networks are inherently more prone to losses as higher infrastructure costs per unit go hand in hand with lower consumer density, which reduces economies of scale and operational efficiency. %e observed increase in water loss (WL), BAC and SIV is therefore closely linked to the inclusion of these less efficient rural systems [8]. To summarize, the Slovenian water supply sector faces a double challenge: regulatory thresholds increasingly demand efficiency improvements, while the ongoing expansion into rural networks with low connection density increases structural vulnerability to losses. Addressing these challenges requires targeted investment in leakage management, systematic pressure optimization and strategies tailored to the 23 Prioritizing Leaks that Matter: Evidence-Based Planning, Operations, and Investment KPIs Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia specific vulnerabilities of distributed systems. To beIer understand these dynamics and identify actionable priorities, the following chapter turns from national-level statistics to the detailed IJSVO dataset [9], which enables an assessment of individual systems (WSS_ID) in all relevant categories. %e condition of the public water supply networks in the Republic of Slovenia is worrying, as the average age of the pipelines is over forty years, which means that a large part of the network has long exceeded its intended economic and technical lifespan. More specifically, over 35 percent of the pipeline infrastructure is depreciated, technically obsolete and no longer meets the basic standards of reliability and safety required for a modern drinking water supply. Between 2007 and 2012, investments in Slovenia’s public water supply amounted to 356.5 million euros, rising to 606.3 million euros in the period 2013–2018 [6]. Despite this upward trend, financial efforts remain insufficient to cope with the scale of infrastructure renewal needs. By the end of 2027, it is estimated that 6,551 km of pipelines will have exceeded their depreciation period, meaning that around €1.311 billion will be needed for replacement [6]. Given the time and budget constraints, the current program envisages an annual refurbishment of only 1.5% of the pipelines (≈380 km), which equates to around 2,280 km nationwide, falling short of the 3% replacement rate deemed necessary to maintain system condition and service reliability [6]. 2 Methods %e IJSVO database is the national database for structured reporting on Slovenian public water supply systems [9]. It provides utilities with a harmonized framework for reporting technical, operational and performance data in a way that supports regulatory oversight, sector benchmarking and scientific analysis. %e structure of the database is modular: Each table corresponds to a specific aspect of system operation or infrastructure, while together they form a comprehensive database covering water sources, abstraction, treatment, distribution, consumption, losses and household connections. Reporting begins with contextual overview tables that describe system identification, organizational data and general service coverage. %e VT series tables then provide increasingly detailed records of operational and physical parameters:  VT1 and VT2 deal with water sources, abstraction points, and treatment characteristics;  VT3 and VT3a report on the system’s input volumes, billed authorized consumption, apparent and real losses, imports/exports of water, and the number of connections;  VT4 and VT5 deal with water quality monitoring and compliance;  VT6 provides an insight into continuity of supply and service coverage, including breakdown by customer category;  VT7 and VT8 document the physical network, pressure levels, length of connection, and other key infrastructure features. Together, these data sets make it possible to reconstruct the overall water balance of a system and to quantify performance against technical and political benchmarks. An in-depth analysis will primarily focus on the VT3 and VT8 tables, as they form the analytical backbone for water balance and loss assessment and their data quality directly influences the robustness of derived KPIs, such as water losses, Infrastructure Leakage Index (ILI) and service continuity metrics, while allowing cross-comparison between utilities of different sizes and contexts. 2.1 ETL, Data Cleaning and Quality Control %e extract, transform and load (ETL) process formed the basis of the analytical workflow, in which IJSVO tables VT3, VT3a, VT6 and VT8, covering the period 2014–2024 [9], were batch imported into a unified SQLite database to enable cross-year comparability. %e schema harmonization was necessary to compensate for aIribute inconsistencies resulting from successive changes to the IJSVO database structure and thus ensure methodological continuity. Subsequent data cleansing, validation and quality control steps involved deduplication, record consolidation and integrity checking of system identifiers to ensure consistency throughout the analysis period. Validation routines included range checks (e.g., nonnegativity) and cross-table coherence constraints, such as ensuring SIV ≥ BAC, given the overlap of input components across multiple tables. Missing or conflicting values were resolved via rule-based selection, favoring VT3 as the primary source. For isolated gaps, interpolation to the next year was performed with rate of change controls unless all four consecutive years were missing, thereby maintaining structural consistency of the reconstructed dataset. 2.2 Water loss key performance indicators KPIs %e key performance indicators (KPIs) for water losses are derived from the standardized IWA water balance (Figure 2), which is also anchored in Slovenian regulatory practice. %eir quantification is not only based on the components of the balance, but is further refined by integrating variables of the water distribution system such as network length, number and length of house connections and average operating pressure. %ese enriched indicators provide a consistent framework for benchmarking and are important for supporting management decisions, guiding operational practices such as leak detection and pressure control, and for long-term investment planning to improve the efficiency, resilience and sustainability of water supply systems [10]. All performance indicators used in the regulatory assessment are derived from the standardized IWA water balance to ensure methodological consistency between systems of different sizes. In Slovenia, regulatory requirements are based in particular on the Infrastructure Leakage Index (ILI) and the percentage of non-revenue water (NRW%) [4], [6]. %e classification is population-based: water systems serving more than 5,000 inhabitants are assessed using the ILI, which is a more robust, infrastructure-adjusted metric, while systems with less than 5,000 inhabitants are assessed using NRW%, which is a simpler yet practical measure of efficiency suitable for smaller 24 Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia D. Kozelj networks with limited data availability and monitoring capacity [4], [6]. Figure 2: IWA water balance components [12] %e two key metrics used to calculate water losses are [12]:  Non-Revenue Water (NRW) in percent:       ∗ 100 (1) where  is the system input volume (m3/year), and  is the billed authorized consumption (m3/year).  Infrastructure Leakage Index (ILI):     , (2) where   , and  Unavoidable Current Annual Losses (AURL):    6 . 57 ∗    0 . 292 ∗    9 . 132 ∗    ∗ , (3) where  is the total length of the pipe network (km),  is the number of service connections (from the main pipe to the property boundary),  is the total length of underground pipes, from property boundary line to the meter (km), and is the average pressure (m). %e UARL formula is a practical, user-friendly tool for assessing a system-specific lower limit for the annual amount of real losses that would be technically achievable at the current operating pressure, taking into account global "best practice" for the speed and quality of repairs, active leakage control and management of pipelines and facilities when economics are not a constraint (i.e. for systems where water is scarce or has a very high marginal cost). %e ILI index is regarded to be less reliable for systems with >5,000 connections, >20 conn/km, and >25 m average pressure [12]. All performance indicators used in this study were derived from the standardized IWA water balance, which provides a consistent basis for benchmarking water supply performance. To enable a comparative assessment, the results for both the Infrastructure Leakage Index (ILI: A1–D) and the percentage of non-revenue water (NRW%) were divided into fixed classes that follow internationally recognized thresholds [2], [13]. In addition, a regulatory size lens was introduced to differentiate between systems serving more than 5,000 customers (urbanlike) and those with less than 5,000 customers (rural), while temporal segmentation was performed on an annual basis (2014–2024) for each WSS_ID to ensure both structural comparability and longitudinal analysis. 2.3 Uncertainty quantification of KPIs %e accuracy of water balance components and performance indicators in water distribution systems is limited by the reliability of their input data. %erefore, uncertainty must be systematically quantified and included in all subsequent calculations. In this study, uncertainty at the input data level is treated as first-order information rather than noise, with yearto-year variability assessed per WSS_ID and 95% confidence limits given using t-based intervals (if n > 2) or nonparametric bootstraps otherwise. For proportional KPIs such as NRW% and ILI, closed confidence intervals are derived using the delta method. To capture dispersion effects, Monte Carlo simulation with Latin Hypercube Sampling (10,000 draws, seeded) is applied to empirically based input distributions (Normal, Lognormal, Triangular) that generate KPI distributions from which two-sided 95% intervals are extracted [14]. Results are presented in the form of medians, confidence limits and relative half-widths, while uncertainty indicators facilitate interpretation. Ultimately, accurate water loss estimation requires robust input data, which is ensured by systematic infrastructure inventories, source and water integration, advanced monitoring platforms and satellite-based detection [15]. Figure 3: ILI estimations and confidence intervals by reducing uncertainty [7] By systematically including uncertainties in the assessment of water balance components and performance indicators, the methodology applied ensures that the results obtained are not only statistically robust, but also more meaningful for decisionmaking [7]. Instead of treating variability as noise, the approach explicitly quantifies confidence limits and thus clarifies the degree of reliability associated with each KPI (Figure 3). %is improves the interpretability of water loss assessments as both optimistic and pessimistic bounds are made transparent, allowing for more nuanced comparisons between systems and years. As a result, the results presented in the following section are more meaningful and provide a deeper insight into the extent, distribution and causes of water loss and leakage in Slovenian water supply systems. 25 Prioritizing Leaks that Matter: Evidence-Based Planning, Operations, and Investment KPIs Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia 3 Results %e primary sources of information for this analysis are the IJSVO tables VT3 and VT8, with VT3 forming the basis for the water balance for the period 2014–2024 [9]. However, VT3 data is very sparse, particularly in terms of quantifying water losses and dividing them into apparent and actual losses, the availability of which rarely exceeds 50%. Even greater challenges are associated with VT6, where implausible entriesincluding negative values and unrealistic variations from year to year for the same aIributeare common (Figure 4). In addition, critical infrastructure descriptors such as service connection length and average system pressure are not available until 2021, with coverage stabilizing at 64–70% for connection length and above 85% for pressure. %is uneven availability over time and the inconsistency of the core variables highlight the limitations of the dataset. %ey complicate longitudinal assessments of water loss performance and limit the robustness of regulatory KPIs without the application of imputation, harmonization and strict quality control rules. Figure 4: Selected attribute data availability from tables VT3 and VT6 in period 2014-2024 [9] %e spatial distribution of non-revenue water (NRW%) in the Slovenian water supply systems (WSS) shows pronounced regional differences, as shown in Figure 5. A total of 60 WSS have a very high NRW share of more than 40%, 15 of them even more than 70%, which indicates severe inefficiencies. A further 65 WSS fall into the high category (30–40%), while 34 are classified as moderate (25–30%). Conversely, 121 WSS perform relatively well, with NRW between 15–25%, and 81 fall into the excellent category (<15%). Within the laIer group, 24 WSS report an NRW value of less than 5%, a value that is considered implausibly low and suggests possible data inconsistencies or reporting errors. For 52 WSS, the NRW% value could not be determined due to incomplete data. Overall, the NRW% map highlights the areas where losses are most critical and underlines the dual challenge posed by excessive real losses in certain networks and the questionable reliability of data in others. Figure 5: NRW (in %) for 2024 %e spatial assessment of the Infrastructure Leakage Index (ILI) provides a clearer picture of leakage intensity in larger water supply systems (WSS) in Slovenia. As shown in Figure 6, only 74 WSS exceed the legal threshold of 5,000 customers supplied, making them eligible for an ILI-based assessment. Of these, 9 WSS fall into the very high loss category (ILI > 8), with the most extreme case reaching an ILI = 28, due to severe structural inefficiencies and persistent leakage. A further 15 WSS fall into the high range (4–8), while the majority, 26 WSS, have a moderate performance with ILI values between 2–4. At the lower end of the scale, 6 WSSs achieved good scores (1.5–2) and 12 WSSs showed excellent performance (≤1.5), which is in line with international best practice. %ese results highlight the heterogeneity of leakage management, where a significant proportion of larger systems continue to face significant challenges despite regulatory focus and resources. In contrast, only a minority of utilities achieve consistently low levels of leakage. Figure 6: ILI for 2024 Comparing the ILI-based classification with the corresponding percentage of non-revenue water (NRW%) for the same group of larger WSS provides further insights into the alignment of the indicators. %e results show that 27 WSS fall into the very high category with an NRW of over 40%, while 26 fall into the high category (30–40%). %irteen WSS are classified as moderate (25–30%), 17 fall into the good category (15–25%) and only 3 systems achieve an excellent level (<15%), with the lowest NRW at 8.4%. 26 Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia D. Kozelj %ese values suggest that NRW% provides a more realistic and consistent representation of water loss for larger utilities, particularly because such utilities are typically managed by organizations with greater staff capacity, technical expertise and monitoring resources [12]. %is underlines the importance of considering ILI and NRW% together: While the ILI captures the structural efficiency of the infrastructure, NRW% provides a more intuitive measure, and their joint interpretation strengthens the robustness of leakage assessments in large systems [7]. %e inclusion of the uncertainty analysis in the KPI classification shows that the assignments to the categories are oKen less stable than the mean values alone would suggest. For the Infrastructure Leakage Index (ILI), more than half of the systems assessed (54.5%) have at least a 95% confidence limit that falls into a different performance band than their mean. %is suggests that class membership is sensitive to the variability of inputs and the rankings should therefore be interpreted with caution. In practice, a system classified as “moderate" can plausibly fall into either the “good" or “high" category within its confidence limits. %is highlights the need for regulators and operators to consider uncertainty ranges when using banded KPIs for benchmarking or compliance purposes. Table 1: Switch of ILI class based on high / low confidence interval Switch ILI class No. of WSS Example Any 48 (54.5%) B  A2 or B  C to beIer ILI 33 (37.5%) B  A2 to worse ILI 24 (27.3%) B  C A closer examination of Table 1 shows the directionality of the uncertainty effects and shows that 37.5% of the systems could fall into a beIer category at the lower 95% confidence limit, while 27.3% could move into a worse category at the upper limit. %ese proportions highlight that while there is optimism in some cases, the potential for underestimation of losses is significant and should not be overlooked. Consequently, median values and band classifications should be considered together with their confidence intervals, as together they define the robustness of the assessment of system performance. %e results underline the importance of integrating uncertainty indicators into reporting to ensure that both operators and policy makers recognize the probabilistic nature of KPI-based assessments [10]. 4 Analysis and Discussion %e analysis of Slovenian water supply systems confirms that national leakage remains a structural challenge, with the corrected Infrastructure Leakage Index (ILI) serving as a key benchmark. %e national median and confidence intervals show that while a proportion of systems achieve excellent or good performance (A1–A2), a significant proportion remain in the problematic C and D ranges, indicating chronic inefficiency. %ese paIerns anchor the broader story: despite targeted initiatives to reduce leakage, structural losses persist and are oKen concentrated in larger, more complex networks. Analysis over time from 2014–2024 shows mixed progress: Billed authorized consumption has improved and unbilled consumption has decreased, but water losses have increased by 17%. %e annual shiKs in band shares highlight the stagnation in structural efficiency, with non-accidental omissions and inconsistencies in reporting complicating interpretation. %e robustness of these conclusions is further strengthened by the quantification of uncertainty. It shows that more than half of the systems could change bandwidths within the confidence intervals, underlining the importance of probabilistic rather than deterministic performance assessments. At the same time, the representativeness of the data set and the regulatory split between large (≥5,000 customers) and small systems (<5,000 customers) shape the scope of the conclusions. While the larger systems - which account for nearly 80% of the population and the majority of national system input volume - are reliably assessed using the ILI, smaller systems remain dependent on NRW%, a less precise indicator that is prone to billing apportionment errors. %is distinction is crucial for national compliance with EU Directive 2020/2184 and highlights the need for greater investment, monitoring and methodological adjustments to ensure fair comparability between scales. Building on the results at the national level, spatial concentration paIerns indicate persistent hotspots of water loss, where ILI values in areas C and D and rural NRW% values indicate regions that require coordinated action. %ese areas oKen overlap with zones that have high FLAG rates, highlighting data and operational vulnerabilities that need to be addressed simultaneously. A Pareto analysis of current annual real losses (CARL), weighted by system input volume, shows that a small group of systems in the top decile contribute disproportionately to national losses, suggesting that targeted improvements could deliver the greatest absolute savings. However, the analysis of the band stability with uncertainty factor shows that many systems are close to the thresholds, underlining the need for cautious interpretation. Finally, the categorization into operational typologiessuch as urban highpressure systems with high losses compared to rural networks with long networks - allows measures to be adapted to structural and contextual conditions rather than applying a one-size-fits-all solution. In order to understand why water loss occur unevenly in different systems, the structural and operational causes must be investigated. Correlation analyzes indicate that higher average pressure (P) is consistently associated with higher losses, while lower customer density (connections per kilometer) and longer length of supply lines also correlate with poorer performance, supporting the known hydraulic and plant-related mechanisms. %e source mix appears to be less influential, but can modulate the results in groundwater-fed systems compared to spring-fed systems. Comparisons between the metrics show broad agreement between the ILI and operational indicators, although there are cases where the denominators differ or data quality issues are suspected. Importantly, ILI comparability becomes weaker in systems with atypical density or pressure profiles, emphasizing the need for contextual interpretation rather than universal ranking. Preliminary machine learning readiness checks show stable predictive signals across folds, with 27 Prioritizing Leaks that Matter: Evidence-Based Planning, Operations, and Investment KPIs Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia pressure, density and link length repeatedly emerging as explanatory variables, confirming their suitability for factor analysis and hypothesis-driven exploration in future modeling work. %e Slovenian regulation on water supply and loss reduction obliges utilities to prepare water balance analyzes and to implement structured measures to reduce leakages. %e results of this study show that national water losses are still high. 60 utilities exceed 40% NRW and nine major systems have ILI scores above 8, highlighting the urgent need for a coordinated national approach. To address these challenges, measures need to be systematized into a comprehensive program that prioritizes both data reliability and operational efficiency and enables utilities to translate analytical findings into actionable plans [15], [16]. Table 2: Measures of a national for water loss reduction program [16] Responsibility No. Measure Municipal / utility level I Measures for improving WSS data II Measures for optimizing WSS III Measures for dividing WSS into DMA zones IV Measures for pressure control and management in the WSS V Measures for active leakage control VI Measures for addressing apparent losses VII Measures for pipeline planning and replacement VIII Measures for institutional strengthening IX Measures for analysis and reporting National level X Technical (external) assistance to water utilities for implementing measures XI Costs of the national body for loss reduction %e first group of measures in Table 2 focuses on improving system data, including asset records, breakdown history, consumption paIerns and operating parameters, which are consolidated on a GIS platform. %is step is essential as nearly half of utilities still report gaps or inconsistencies in water balance components and coverage of apparent and actual losses in VT3 data rarely exceeds 50%. Building on the improved knowledge of the system, further measures include hydraulic optimization, including pressure management and segmentation of the system into DMA and PMA zones [17]. Such steps are crucial in Slovenia as the average system pressure is more than 40 m and the connection density varies greatly, increasing the risk of structural loss [10]. Other measures include the active control of leaks through specialized detection, the reduction of obvious losses through the targeted replacement of meters and the prioritization of pipeline rehabilitation, especially in networks where over 35% of the infrastructure is already depreciated. Equally important is institutional strengthening to ensure that utilities have the organizational capacity and trained staff to implement the measures sustainably. Complementary steps such as regular analyzes, reports and external technical support will strengthen national efforts [16]. Finally, the establishment of a benchmarking system with indicators, supported by a central database, will enable systematic monitoring of progress and ensure accountability. %is structured program reflects the evidence base of current losses in Slovenia and provides a way to achieve regulatory thresholds while improving operational resilience. 5 Conclusions Slovenia’s public water supply systems continue to struggle with significant leakage problems, with national water losses averaging well above sustainable EU benchmarks. %e analysis confirmed that 60 utilities report NRW values of more than 40% and nine larger systems record ILI values of more than 8, placing them among the most problematic categories. Data availability and quality remain decisive factors in interpreting these results, as gaps in the VT3 and VT6 tables limit the accuracy of loss quantification. Nonetheless, the integration of harmonized ETL processes, rule-based imputation and uncertainty quantification enables the creation of a credible national overview. %e combined use of ILI and NRW, represented by spatial mapping and stratified by system size, provides a robust framework for benchmarking. Importantly, the uncertainty analysis shows that 54.5% of systems can change class within confidence limits, highlighting the need for a probabilistic interpretation rather than a deterministic classification. %ese results show both the scale of the problem and the methodological tools that are now available to address it. Strengthening the national data system is the first and most important measure in the Slovenian strategy to reduce water losses. Improved reporting, coupled with advanced monitoring and analysis, will enable more realistic assessments of ILI and NRW and thus provide the basis for effective planning. Technical measures such as pressure management, active leakage control and pipeline rehabilitation need to be pursued in parallel, supported by institutional capacity building and benchmarking systems. Together, these measures will not only ensure compliance with EU Directive 2020/2184, but also improve the efficiency, resilience and long-term sustainability of Slovenia’s water supply. References [1] Council of the European Union, Directive 98/83/EC of the Council of 3 November 1998 on the quality of water intended for human consumption , vol. L 330. 1998, pp. 32–54. [2] European Court of Auditors, “Implementing the Drinking Water Directive: Water Quality and Access to it Improved in the EU; Commission needs to better support Member States,” Luxembourg, Special Report No. 12/2017, May 2017. [3] European Union, Directive (EU) 2020/2184 of the European Parliament and of the Council of 16 December 2020 on the quality of water intended for human consumption (recast) . 2020. [Online]. Available: http://data.europa.eu/eli/dir/2020/2184/oj 28 Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia D. Kozelj [4] Official Gazette of the Republic of Slovenia, Zakon o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode . 2025, pp. 2117–2134. [Online]. Available: https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=ZAKO9092 [5] [5] European Commission, “European Water Resilience Strategy (COM(2025) 280 final),” European Commission, Brussels. [Online]. Available: https://environment.ec.europa.eu/publications/europeanwater-resilience-strategy_en [6] Ministry of Environment and Spatial Planning, Operational Program for Drinking Water Supply for the Period 2022–2027 . 2022, p. 102. [Online]. Available: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Voda/Pitna_vo da/op_oskrba_pitna_voda_2022_2027.docx [7] B. Babić, M. Stanić, D. Prodanović, B. Džodanović, and A. Đukić, “Reducing Uncertainty of Infrastructure Leakage Index – A Case Study,” Procedia Engineering , vol. 89, pp. 1577–1584, 2014, doi: 10.1016/j.proeng.2014.11.459. [8] SURS, “SiStat Database - Public Water Supply,” Public Dataset, Statistical Office of the Republic of Slovenia. Accessed: May 15, 2018. [Online]. Available: https://pxweb.stat.si/SiStat/en [9] MNVP, “Information System of Public Environmental Protection Services = Informacijski sistem za spremljanje gospodarskih javnih služb varstva okolja (IJSVO),” Ministry of Natural Resources and Spatial Planning, Ljubljana, Slovenia, 2025. Accessed: July 15, 2025. [Online]. Available: https://ipi.eprostor.gov.si/jgp/data [10] A. Ociepa-Kubicka, I. Deska, and E. Ociepa, “Issues in Implementation of EU Regulations in Terms of Evaluation of Water Losses: Towards Energy Efficiency Optimization in Water Supply Systems,” Energies , vol. 17, no. 3, p. 633, Jan. 2024, doi: 10.3390/en17030633. [11] Official Gazette of the Republic of Slovenia, Ordinance on the Methodology for Determining Prices for Compulsory Municipal Environmental Services , vol. 87/2012. [12] H. Alegre, “Performance Indicators for Water Supply Services - Second Edition,” wio , vol. 12, May 2013, doi: 10.2166/9781780405292. [13] WAREG, “An Analysis of Water Efficiency KPIs in WAREG Member Countries,” 2017. [Online]. Available: https://www.wareg.org/documents/an-analysis-of-water-efficiencykpis-in-wareg-member-countries/ [14] J. C. Helton and F. J. Davis, “Latin hypercube sampling and the propagation of uncertainty in analyses of complex systems,” Reliability Engineering & System Safety , vol. 81, no. 1, pp. 23–69, July 2003, doi: 10.1016/S0951-8320(03)00058-9. [15] A. V. Serafeim, N. Th. Fourniotis, R. Deidda, G. Kokosalakis, and A. Langousis, “Leakages in Water Distribution Networks: Estimation Methods, Influential Factors, and Mitigation Strategies—A Comprehensive Review,” Water , vol. 16, no. 11, p. 1534, May 2024, doi: 10.3390/w16111534. [16] World Bank, “National Water Loss Reduction Action Plan,” Washington DC, US, TF073805, Nov. 2023. [17] D. Kozelj and D. A. Fernández, “Predicting Water Distribution Pipe Failures Using Machine Learning and Cross-Infrastructure Data,” Acta hydrotechnica , pp. 53–64, June 2025, doi: 10.15292/acta.hydro.2025.05. 29 Intenziviranje reje krav molznic zmanjšuje dušikov odtis prireje mleka Intensification of dairy farming reduces the nitrogen footprint of milk production Jože Verbič Oddelek za živinorejo Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana, Slovenija joze.ver[email protected] Janez Jeretina Oddelek za živinorejo Kmetijski inštitut Slovenije Ljubljana, Slovenija janez.jeretin[email protected] Povzetek V Sloveniji rejne živali letno z blatom in sečem izločijo 33.625 t dušika, od tega 74,9 % govedo. Več kot 40 % izločenega dušika v govedoreji prispevajo krave molznice. Na podlagi podatkov o mlečnosti, vsebnosti beljakovin in sečnine v mleku in na podlagi deleža brejih živali smo ocenili, da se intenzivnost izločanja dušika pri prireji mleka zmanjšuje. O obdobju zadnjih dvajsetih let se je izločanje dušika z blatom in sečem zmanjšalo od približno 19 g na kg prirejenega mleka na približno 17 g na kg prirejenega mleka. Izkoristek beljakovin pri prireji mleka se je pri tem izboljšal od približno 22 % na 24,5 %. Ugodne trende pripisujemo povečanju intenzivnosti reje, ki se kaže v izboljšanju mlečnosti krav molznic. Ob upoštevanju nekaterih informacij o učinkih intenziviranja reje na intenzivnost izpustov toplogrednih plinov, na biotsko pestrost in na zdravje živali smo sklenili, da učinki intenziviranja prireje mleka niso enoznačni. Z vidika dušikovega odtisa mleka je učinek nedvomno pozitiven. Ključne besede krave molznice, intenzivnost prireje mleka, izločanje dušika, izkoristek beljakovin Abstract In Slovenia, livestock excrete 33,625 tonnes of nitrogen in the form of faeces and urine, every year. 74.9% of this is excreted by cattle. More than 40% of the excreted nitrogen in cattle farming is contributed by dairy cows. Based on data on milk yield, the protein and urea content of milk and the proportion of pregnant animals, we have estimated that the intensity of nitrogen excretion in milk production is decreasing. In the last twenty years, nitrogen excretion via faeces and urine has decreased from about 19 g per kg of milk produced to about 17 g per kg of milk produced. Protein utilisation in milk production has improved from about 22% to 24.5%. We attribute the favourable trends to the increase in production intensity, which is reflected in the improvement in milk yield of dairy cows. Taking into account some information on the impact of livestock intensification on greenhouse gas emissions, biodiversity and animal health, we conclude that the impact of intensification of milk production is ambiguous. From the perspective of the nitrogen footprint of milk, it is definitely positive. Keywords dairy cows, milk production intensity, nitrogen excretion, protein utilization 1 Uvod Dušik je splošno razširjen kemijski element. Sestavlja 78 % zemeljske atmosfere in je eden od ključnih elementov, ki sestavljajo žive organizme. Uvrščamo ga med osnovna rastlinska hranila, kot sestavina beljakovin pa je nujno potreben za živali in ljudi. V zraku se nahaja v molekularni obliki (N2). Višje rastline, živali in ljudje molekularnega dušika ne morejo neposredno izkoristiti. Neposredno izkoristljiv je le reaktivni dušik, s katerim označujemo vse druge oblike dušika (razen N2). Pridelava hrane je velik porabnik reaktivnega dušika. Pretvorba molekularnega dušika v reaktivni dušik lahko teče po naravni poti – gre za biološko vezavo, ki je rezultat simbioze med nekaterimi bakterijami ali glivami z rastlinami. V zadnjem stoletju je postala pomembna tudi industrijska vezava dušika, ki je osnova industriji mineralnih gnojil. Po grobih ocenah je polovica svetovne pridelave hrane odvisna od dušika iz mineralnih gnojil [1]. Ob pozitivnih učinkih pa ima reaktivni dušik tudi negativne posledice za okolje, naravo in ljudi. Med pogosto omenjenimi posledicami so onesnaženje podzemnih voda z nitrati in evtrofikacija naravnega okolja. Izpusti didušikovega oksida povzročajo podnebne spremembe, izpusti amonijaka pa nastajanje prašnih delcev v atmosferi. Z industrijsko vezavo dušika iz zraka se je količina reaktivnega dušika v okolju zelo povečala. Med leti 1900 in 2000 se je količina industrijsko vezanega dušika v EU povečala od 0,2 do 11,2 Tg, količina reaktivnega dušika, ki nastane pri zgorevanju Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia © 2025 Copyright held by the owner/author(s). https://doi.org/10.70314/is.2025.okolje.5 30 pri visokih temperaturah (predvsem v motorjih z notranjim izgorevanjem) in v industriji pa od 0,6 na 3,4 Tg. Biološka vezava dušika se je v tem obdobju zmanjšala od 4,0 na 1,0 Tg [1]. Slednje kaže, da je postalo zaradi industrijske vezave dušika kmetijstvo manj odvisno od biološke vezave dušika. V daljšem časovnem obdobju (> 100 let) se je količina dušika, ki kroži v evropskem kmetijstvu znatno povečala. Zaradi prizadevanj na področju zmanjševanja vplivov kmetijstva na okolje in zaradi povečanih cen industrijsko vezanega dušika pa se količina vnosa dušika na kmetijska tla v zadnjih desetletjih zmanjšuje. V Sloveniji se je skupni vnos od leta 1992 zmanjšal za približno četrtino, s tem, da se pridelek beljakovin s kmetijskimi rastlinami ni zmanjšal. To pripisujemo izboljšanemu izkoristku dušika v kmetijski pridelavi, ki se je v zadnjih treh desetletjih povečal od 55 na 69 % [2]. Izboljšanje izkoristka dušika v kmetijstvu in s tem zmanjšanje potreb po reaktivnem dušiku ostaja še naprej med ključnimi izzivi slovenskega kmetijstva. Gre tako za okoljski izziv kot tudi za izziv na področju konkurenčnosti. Dušik iz mineralnih gnojil postaja vse dražji in s tem vse pomembnejša postavka pri obvladovanju stroškov na kmetiji. Povprečna cena se je v zadnjih 20 letih povečala skoraj za štirikrat (od 0,21 € na kg N v 2003 na 0,83 € na kg N v 2023) [3]. Nič manj pomembno kot v rastlinski pridelavi, je izboljšanje izkoristka dušika oz. beljakovin v živinoreji. Večino dušika, ki ga rejne živali zaužijejo z beljakovinami krme, izločijo z blatom in sečem. Za EU-27 je bilo ocenjeno, da krave molznice z blatom in sečem izločijo 77 % vsega zaužitega dušika, goveji pitanci 91 %, prašiči pitanci 67 %, kokoši nesnice 74 % in pitovni piščanci 60 % [4]. V Sloveniji so rejne živali v letu 2024 z blatom in sečem izločile 33.625 t dušika, od tega 74,9 % govedo, 8,9 % perutnina, 8,5 % prašiči, 4,0 % ovce, 2,5 % konji, 0,9 % koze in 0,2 % kunci [5]. V tem prispevku se osredotočamo na krave molznice, ki izločijo 41,1 % dušika v govedoreji (KIS, 2025). Gre za kategorijo rejnih živali, za katero razpolagamo s kakovostnimi podatki o prireji in sestavi mleka na ravni posameznih živali. Namen tega prispevka je prikazati, kako se je gibala intenzivnost izločanja dušika, t.j. količina izločenega dušika na kg prirejenega mleka, v obdobju 2004-2024 in prikazati, kako je intenzivnost izločanja dušika povezana z intenzivnostjo reje. 2 Metode Količino dušika, ki ga krave molznice izločijo z blatom in sečem (Nizl., v kg na molznico na leto) smo ocenili na podlagi letnih mlečnosti (M365, kg na kravo na leto) in sečnine (uree) v mleku (UM, mg na 100 ml) po enačbi 1 [6]. Nizl. = 129,9 + 0,0089 × ( M365 - 7744) + 1,7 × (UM - 26) (1) Podatke za M365 smo izračunali kot kvocient med letno prirejo mleka v Sloveniji in številom molznic, kot jih poroča Statistični urad RS [7]. Podatke o UM smo pridobili iz Centralne podatkovne zbirke GOVEDO [8], ki hrani mesečne podatke za približno 80 % vseh molznic v Sloveniji [9]. Količino zaužitega dušika (NZ, kg na molznico na leto) smo izračunali ob predpostavki, da žival ves zaužit dušik naloži v mleko (NM, kg na leto) in plod (NB, kg na leto) ali pa ga izloči z blatom in sečem (Nizl., v kg na leto) ter z odpadlo dlako in odmrlimi celicami kože (NK, v kg na leto) (enačba 2). NZ = NM + NB + Nizl. + NK (2) NM smo izračunali na podlagi mlečnosti (M365) in vsebnosti beljakovin v mleku, kot jih poroča Statistični urad RS [7], ob upoštevanju, da vsebuje 100 g mlečnih beljakovin 15,674 g N (standardna vrednost). Nizl. smo izračunali po enačbi 1. Količino dušika, ki ga molznice naložijo v plod (NB) smo ocenili po nemških smernicah [10] ob upoštevanju deležev brejih živali, kot so zabeleženi v Centralni podatkovni zbirki GOVEDO [8]. Dušik v odpadli dlaki in odmrlih celicah kože (NK) smo ocenili po [10], pri čemer smo upoštevali povprečno telesno maso slovenskih krav 581 kg [11]. Intenzivnost izločanja dušika pri prireji mleka smo izračunali kot kvocient med letno količino z blatom in sečem izločenega dušika (Nizl.) in letno količino prirejenega mleka (M365), izkoristek beljakovin pa kot kvocient med količino dušika v mleku in plodu na eni strani (NM + NB) in količino zaužitega dušika na drugi (NZ). Izkoristek dušika smo izrazili v %. 3 Rezultati in razprava V zadnjih 20 letih se je letna mlečnost krav molznic v Sloveniji povečala za nekaj več kot 1000 kg (slika 1A). Povečanje je predvsem posledica boljše oskrbe živali, uspešnega selekcijskega dela in delne zamenjave kombiniranih pasem za prirejo mleka in mesa (rjave in lisaste) z mlečno črno-belo pasmo. S povečevanjem mlečnosti krav molznic se povečujejo tudi njihove potrebe po energiji in beljakovinah. Molznice se na povečane potrebe odzovejo s povečanim zauživanjem krme, rejci pa kravam molznicam z velikimi mlečnostmi praviloma ponudijo tudi obroke z večjimi vsebnostmi (koncentracijami) energije in beljakovin v krmnih obrokih. Vsebnost beljakovin v krmnih obrokih je mogoče oceniti na podlagi vsebnosti sečnine v mleku [12]. Slednja se je v obdobju po letu 2004 zmanjševala, v zadnjih letih pa se je začela spet povečevati in dosega podobne vrednosti kot pred 20 leti (slika1B). Zmanjšanje vsebnosti sečnine po letu 2004 pripisujemo vzpostavitvi rednega (mesečnega) informiranja rejcev o vsebnosti sečnine v mleku posameznih krav. S tem se je zmanjšal delež krav, ki so dobile s krmnimi obroki preveč beljakovin [13]. Podrobnih analiz o vzrokih za povečevanje vsebnosti sečnine v mleku po letu 2017 nimamo. Verjetno so k temu prispevali rejci, ki so v preteklosti molznicam krmili premalo beljakovin in so v zadnjem obdobju rejo opustili ali pa spremenili način krmljenja. V povprečju so molznice v Sloveniji optimalno oskrbljene z beljakovinami. Na to kažejo povprečne vsebnosti sečnine v mleku (slika 1B), ki so bile v preteklih letih ravno v sredini optimalnega razpona (15-25 mg/kg, [14]). Optimalne povprečne vrednosti ne pomenijo, da na področju oskrbljenosti molznic z beljakovinami ni možnosti za izboljšanje, saj so v slovenski čredi tako molznice, ki presegajo priporočene vsebnosti sečnine v mleku kot molznice, pri katerih je vsebnost sečnine premajhna [13]. 31 Jedrski gorivni krog Nuclear fuel cycle Matjaž Valenčič Zveza ekoloških gibanj Slovenije-ZEG Krško, Slovenija [email protected] Povzetek: Atomska doba se je začela grozljivo, z eksplozijo atomskih bomb na Hirošimo in Nagasaki. Ameriškim atomskim bombam so z nekaj letno zamudo sledile sovjetske, britanske, francoske … Ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower je leta 1953 z geslom »Atomi za mir« predstavil mirnodobno rabo jedrske energije. Nekaj let kasneje je bila ustanovljena Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), z dvema glavnima ciljema, spodbujanje miroljubne rabe jedrske energije in preprečevanje širjenja jedrskega orožja. V mnogih državah so številni jedrski znanstveniki upali, da bo jedrsko cepitev mogoče izkoristiti kot čist vir energije, ki bo tako obilna in poceni, da bo omogočila blaginjo človeštva. Uresničitev teh sanj pa je bila odvisna od reaktorjev za razmnoževanje plutonija, ki bi lahko v celoti izkoristili cepitveno energijo, skrito v uranu. Pa vendar, napovedi jedrskih fizikov se niso uresničile. Predelave jedrskih odpadkov so drage, nevarne, bremenijo okolje in predstavljajo varnostno tveganje. Pri jedrski reakciji nastajajo visoko radioaktivni elementi, ki trajno bremenijo okolje, odlaganje teh elementov v globoka podzemna skladišča pa je tako drago, da jih nikjer na svetu še ne odlagajo. Teoretično je sicer možno v posebnih reaktorjih predelati večino visoko radioaktivnih odpadkov, vendar obstajajo prevelike ovire, tega nikoli ne bo. V prispevku želimo utemeljiti trditev, da le odprt jedrski gorivni krog, pri katerem se celotno izrabljeno gorivo odloži neposredno in enkrat za vselej v globoko odlagališče, zagotavlja zadostno jedrsko varnost. To trditev so zapisali avtorji Frank von Hippel, Masafumi Takubo in Jungmin Kang v knjigi »Plutonium – How Nuclear Power’s Dream Fuel Became a Nightmare«, prevod knjige v slovenščino pa bo izšel do konca leta. Ključne besede: jedrski gorivni krog, atomi za mir, plutonij, nočna mora Summary The atomic age began horrifically, with the explosion of atomic bombs on Hiroshima and Nagasaki. American atomic bombs were followed by Soviet, British, French... In 1953, US President Dwight D. Eisenhower introduced the peaceful use of nuclear energy with the slogan "Atoms for Peace". A few years later, the International Atomic Energy Agency (IAEA) was established, with two main objectives, promoting the peaceful use of nuclear energy and preventing the proliferation of nuclear weapons. In many countries, many nuclear scientists hoped that nuclear fission could be used as a clean source of energy that would be so abundant and cheap that it would enable the well-being of humanity. The realization of this dream, however, depended on plutonium reactors that could take full advantage of the fission energy hidden in uranium. And yet, the predictions of nuclear physicists did not come true. Nuclear waste recovery is expensive, dangerous, burdensome to the environment and poses a safety risk. A nuclear reaction produces highly radioactive elements that permanently burden the environment, and the disposal of these elements in deep underground storage facilities is so expensive that they are not disposed of anywhere else in the world. Theoretically, it is possible to process most of the high-level radioactive waste in special reactors, but there are too many obstacles, this will never happen. In this paper, we want to substantiate the claim that only an open nuclear fuel cycle, in which all spent fuel is deposited directly and once and for all in a deep repository, provides sufficient nuclear safety. This claim was written by authors Frank von Hippel, Masafumi Takubo and Jungmin Kang in the book "Plutonium – How Nuclear Power's Dream Fuel Became a Nightmare", and the translation of the book into Slovene language will be published by the end of the year. Keywords: Nuclear Fuel Cycle, Atoms for Peace, Plutonium, Nightmare 38 Ekonomika jedrske energije Jedrska energija ni poceni, v mirnodobni rabi pa mora biti konkurenčna drugim virom energije. Zato jedrski upravljavci prelagajo stroške, ki jih lahko predstavijo v prihodnost, kot nepotrebne. Eden od teh »nenujnih« stroškov je odlaganje izrabljenega jedrskega goriva (IG) oziroma visokoradioaktivnih odpadkov (VRAO) v globoko odlagališče. Še več, z odlašanjem gradnje odlagališča delajo vtis, da so skrbni, saj naj bi bilo možno izrabljeno jedrsko gorivo nekoč ponovno uporabiti, s tem pa bi se povečala ekonomika jedrskih elektrarn in zmanjšale količine visokoradioaktivnih odpadkov za odlaganje. Zamisli o ponovni rabi izrabljenega jedrskega goriva so prišle tudi v Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23– 32). V uvodu tega pravilnika piše: »IG slovenska zakonodaja opredeljuje kot ʺjedrsko gorivo, ki je bilo obsevano v reaktorski sredici in je trajno iz nje odstranjenoʺ. IG se lahko obravnava kot koristna snov, ki jo je mogoče predelati, ali kot radioaktivni odpadek, ki ga je treba odložiti. S predelavo IG lahko pridobimo predelan uran in plutonij, ki se lahko uporabljata kot koristna snov za novo jedrsko gorivo. RAO, nastale ob predelavi IG, štejemo med VRAO, ki vsebujejo radionuklide, katerih razpad sprošča toliko toplote, da jo je treba upoštevati pri ravnanju z njimi.« V strokovnih in poljudnih medijih beremo, da ima jedrska energija vse možnosti, da jo označimo za trajnostno, da je izrabljeno jedrsko gorivo državna strateška zaloga in da izrabljeno gorivo ni odpadek. To je zgolj pragmatizem kot v pregovoru “If You Can’t Beat Them, Join Them!”. Menda je izrek “Fake it ’til You make it!”, pisan na kožo zagovornikom jedrske energije. Oba izreka je možno posloveniti. Prvega kot: “Če jih ne moreš premagati, se jim pridruži”; drugega pa kot “”Potvarjaj, dokler ne postane resnica.” Odlaganje VRAO oziroma IG pač ni nepomembna malenkost, ki bi jo smeli jedrski lobisti spregledati. • Nekdanji direktor družbe GEN-I je leta 2021 nedvoumno povedal, da za odlaganje VRAO nimamo tehničnih rešitev niti denarja: »morda bodo čez dvesto let zanesljivo našli tehnično rešitev«. • Slovenija je ena redkih, če ne celo edina jedrska država na svetu, ki nima urejenega odlaganja nobenih radioaktivnih odpadkov. Avtor citata, da so jedrski odpadki dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem, je ekonomist, ki je bil upravitelj državnega jedrskega premoženja. Na srečo pa je imelo vodstvo NEK dovolj modrosti. V okviru varnostne nadgradnje so postavili suho skladišče za izrabljeno jedrsko gorivo. V sklopu varnostne nadgradnje začasnega skladiščenja izrabljenega goriva v bazenu so zgradili suho skladišče IG in postopno prestavljajo izrabljene gorivne elemente iz bazena v odporne, neprepustno zaprte zabojnike s pasivnim hlajenjem. Za zagotavljanje hlajenja niso potrebne dodatne naprave, sistemi ali energenti. IG se po približno petih letih hlajenja v bazenu dovolj ohladi, da ga je možno prestaviti v suho skladišče, ki omogoča varnejše in cenejše skladiščenje. Seveda pa suho skladišče IG ni trajna rešitev, zato je gradnja globokega odlagališča nujna. Plutonij – kako se je sanjsko jedrsko gorivo spremenilo v nočno moro Vsebina knjige podrobno prikazuje 200 milijard dolarjev izgubljenega truda pri razvoju reaktorjev za predelavo in razmnoževanje plutonija. Podaja pregled statusa globalnih programov predelave in obravnava družbena vprašanja, kot so širjenje jedrskega orožja, jedrska varnost, skladiščenje goriva, vpliv na okolje in jedrski terorizem. Poleg tega upošteva znanstvene, gospodarske in družbene dejavnike, napisano na ravni, primerni za oblikovalce politik in znanstveno pismene splošne bralce. Ta knjiga spodbuja k razmišljanju analizo vprašanj v zvezi s predelavo jedrskega goriva in reaktorje na hitre nevtrone, vključno z razpravo o virih, ekonomiji, radiološkem tveganju in odpornosti proti širjenju jedrskega orožja. Opisuje zgodovino in znanost v ozadju ponovne obdelave ter daje pregled statusa programov ponovne obdelave po svetu. Še več, 39 ugotavlja, da je treba programe ponovne rabe izrabljenega goriva prekiniti. Mnogi predstavljajo jedrsko energijo kot edino možno rešitev za težave emisij ogljikovega dioksida, nekatere nacionalne jedrske ustanove si celo prizadevajo za razvoj in uvedbo natrijevo hlajenih reaktorjev za razmnoževanje in recikliranje plutonija. Njihovi zagovorniki trdijo, da bi ta sistem ponudil znatne prednosti glede na sedanjo tehnologijo lahkovodnih reaktorjev, v smislu večje učinkovitosti izkoriščanja urana, poleg tega naj bi ločevanje dolgoživega plutonija in drugih transuranov iz izrabljenega goriva ter njihova cepitev v hitrih reaktorjih močno skrajšala trajanje toksičnosti radioaktivnih odpadkov. Vendar so bila prizadevanja za komercialno uvedbo tega sistema v številnih državah v zadnjih šestih desetletjih gospodarsko in tehnično neuspešna, v nekaterih primerih pa so bila uporabljena za prikrivanje skrivnih programov razvoja jedrskega orožja. …se nadaljuje… Razprava o plutoniju še zdaleč ni končana. Pravzaprav so v Združenih državah Amerike zagovorniki ločevanja plutonija od izrabljenega jedrskega goriva in njegove ponovne uporabe v plutonijevo-uranovem gorivu spet na oblasti. Upajmo, da ne za dovolj dolgo, da bi povzročili resnično škodo. 23. maja 2025 je predsednik Trump odredil »analizo pravnih, proračunskih in političnih vidikov, povezanih z učinkovitim prenosom izrabljenega jedrskega goriva iz reaktorjev v vladni, zasebno upravljani obrat za predelavo in recikliranje« ter ustavitev redčenja in odstranjevanja presežnega ameriškega plutonija iz orožja hladne vojne, da bi ga lahko »industriji dali na voljo v obliki, ki jo je mogoče uporabiti za izdelavo goriva za napredne jedrske tehnologije«. Nič se ni spremenilo v moči argumentov ekonomike, okolja in neširjenja, proti ločevanju in ponovni uporabi plutonija. Celo francoska nacionalna jedrska družba Électricité de France je prisiljena podpirati plutonijevo industrijo v Franciji, tega nočejo storiti v Združenem kraljestvu, katerega jedrske reaktorje tudi upravlja EDF. Britanska vlada je končala predelavo izrabljenega goriva in se je začasno odločila, da bo odstranila svoje nakopičene zaloge 117 ton ločenega civilnega plutonija, kar zadostuje za 15.000 jedrskih orožij, kar bo povzročilo precejšnje stroške z globokim zakopom po redčenju in imobilizaciji v keramiki – v bistvu v obliki, ki jo ima v izrabljenem gorivu iz vodno hlajenih reaktorjev. Od 31 držav, ki danes upravljajo jedrske elektrarne, le štiri države z jedrskim orožjem: Kitajska, Francija, Indija in Rusija, predelujejo izrabljeno gorivo iz reaktorjev. Japonska gradi obrat za predelavo. Vsaka država ima za svojo izbiro poseben razlog, ki nima nobene zveze z ekonomijo ali okoljskimi vprašanji: • Rusija je zgradila tri izolirana mesta za proizvodnjo plutonija za svoj ogromen jedrski arzenal iz hladne vojne. Zdaj ne potrebuje več plutonija za orožje, ker lahko plutonijeve »jame«, osrednje dele primarne jedrske bombe, v svojem močno zmanjšanem arzenalu jedrskega orožja predela iz plutonija, pridobljenega iz starih jam. Pravzaprav je Rusija leta 2000, vzporedno z ZDA, razglasila 34 ton presežnega plutonija za orožje. Rusija ima tudi 58 ton ločenega civilnega plutonija. Da bi ohranila zaposlenost, pa ROSATOM še naprej upravlja pilotne obrate za predelavo v dveh od treh mest, kjer predelujejo dodaten civilni plutonij iz izrabljenega goriva iz energetskih reaktorjev za gorivo prihodnjih demonstracijskih reaktorjev za razmnoževanje plutonija, zgrajenih za vzdrževanje drugega dela svojega ogromnega jedrskega kompleksa. • Francija je zgradila ogromen kompleks za predelavo v Normandiji v upanju, da bodo druge države tam sklenile pogodbo za predelavo izrabljenega goriva. To se je zgodilo med sedemdesetimi in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja. Druge države, ki niso videle prihodnosti v plutonijevem gospodarstvu, kasneje niso podaljšale svojih pogodb, podjetje Électricité de France in njegove stranke pa so bile prisiljene nositi skoraj celotno breme vzdrževanja kompleksa. • Glavni namen kitajskih in indijskih obratov za predelavo naj bi bil zagotavljanje plutonija za njune rastoče arzenale jedrskega orožja. • Japonska je leta 1993 začela graditi obrat za predelavo, ki ga je zasnovala Francija, z zmogljivostjo 800 ton/leto. V času pisanja tega besedila obrat še vedno ne obratuje, ker se upravljavec trudi izpolniti zahteve po posodobitvah japonskih predpisov o jedrski varnosti po dogodkih v Fukušimi. Vendar vlada noče spremeniti svoje politike s predelave na neposredno odlaganje izrabljenega goriva v globoko geološko odlagališče. Japonska trma je privedla do suma, da ohranja predelavo kot latentno zmogljivost proizvodnje jedrskega orožja, če bi se ameriško varnostno jamstvo izkazalo za nezanesljivo – čeprav bi bil za ta namen več kot zadosten veliko manjši objekt, kot je zaprti pilotni obrat za predelavo v Tokaiju. Osnovno stanje, opisano v knjigi, torej ostaja nespremenjeno, razen odločitve Trumpove administracije, da »Ameriko spet naredi veliko« tako, da jo bo premaknila nazaj. Tukaj in sedaj Izrabljeno jedrsko gorivo (IG) nastaja v Sloveniji le v NEK in v raziskovalnem reaktorju TRIGA Mark II. Leta 2022 je bila količina IG približno 550 ton urana in 6,8 tone plutonija, v jedrskem žargonu je to »majhna količina«. V primerjavi z drugimi jedrskimi 40 državami bodo te količine izredno majhne tudi po prenehanju obratovanja obeh reaktorjev. Hkrati pa Slovenija načrtuje gradnjo nove jedrske elektrarne. Investitor GEN izbira med tremi, Westinghouse AP 1000 moči 1.117 MW, EDF moči 1.200 MW in EDF moči 1.650 MW, izbrana elektrarna pa naj bi delovala 60 do 80 let. Do konca obratovanja obeh jedrskih elektrarn naj bi nastalo več kot 2.000 ton IG (od tega več kot 25 t plutonija). Skrb vzbujajoče je, da investitorji načrtujejo obratovanje sedanje in gradnjo nove jedrske elektrarne brez načrtovanja odlagališča visokoradioaktivnih odpadkov. Pretvarjajo se, da so radioaktivni odpadki koristna snov, saj tako piše v Uradnem listu. Se motijo ali zavajajo? Prevod knjige »Plutonij – kako se je sanjsko jedrsko gorivo spremenilo v nočno moro« bo strokovni javnosti pojasnil nujnost trajnega odlaganja radioaktivnih odpadkov. Bo jedrska stroka hotela razumeti? Upton Sinclair, ameriški pisatelj in socialni reformator je zapisal: "Težko je prepričati človeka, da nekaj razume, če je njegova plača odvisna od tega, da tega ne razume." Jedrski gorivni krog mora biti odprt. Ohlajeno izrabljeno gorivo, visokoradioaktivni odpadek, je treba trajno odložiti v globoko geološko odlagališče. Literatura/References: • Von Hippel, F., Takubo, M., & Kang, J., (2019 december). Plutonium – How Nuclear Power's Dream Fuel Became a Nightmare. Springer Singapore • Resolucija o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32). 2023. Uradni list RS, št. 14/23 • Valenčič, M. (2020 februar). Dragocena neprecenljiva dediščina zanamcem!. Pridobljeno 04.09.2025 s https://zaensvet.si/dragocena-neprecenljivadediscina-zanamcem/. • Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije. (2022 april). Pojmovnik jedrske energetike. Pridobljeno septembra 2025 s https://www.djs.si/pojmovnik/PojmovnikDJS.pdf 41 Kako "obnovljivi viri energije niso bili vzrok letošnjega razpada španskega elektroenergetskega sistema" How "Renewable Energy Sources were not Cause of This Year's Blackout of Spanish Power System" Rafael Mihalič UL, Fakulteta za elektrotehniko Tržaška 25 Ljubljana, Slovenija [email protected]ni-lj.si POVZETEK Dan po letošnjem razpadu elektroenergetskega sistema (EES) na Iberskem polotoku, torej 29. aprila, je španski premier Pedro Sánchez izjavil, da razpada niso povzročili ne prevelik delež obnovljivih virov energije (OVE) ne pomanjkanje moči jedrskih elektrarn. Izjava je bila precej prenagljena, saj raziskave tehničnih vzrokov tovrstnih pojavov praviloma trajajo več mesecev, analiza konceptualnih vzrokov na ravni evropske celinske interkonekcije pa še dlje. V prispevku povzemamo analizo in podajamo komentarje o fizikalnih dogajanjih v španskem in evropskem EES, ki so privedla do obratovalnih parametrov, zaradi katerih so se sprožili določeni zaščitni ukrepi in s tem praktično onemogočili obratovanje EES na Iberskem polotoku. Drugače povedano, predstavljamo in razlagamo sosledje dogodkov, ki je vodilo do razpada EES na Iberskem polotoku. Osnovno vprašanje je, zakaj je do takih odstopanj parametrov EES sploh prišlo in ali so v dani situaciji vsi sistemi (zlasti zaščitni) odreagirali ustrezno. Dosedanja analiza je pokazala, da gre po eni strani za izjemno tehnično zahteven sistem, ki ga fiziki opisujejo kot samoorganizirajoči se kritični sistem, katerega stanj in dogajanj skoraj ni mogoče povsem dognati, po drugi strani pa za kompleksen preplet vzrokov in posledic, pri katerem so OVE enako vpleten akter kot kateri koli drugi. V tako kompleksnih sistemih, kot je EES, okvar in razpadov ni mogoče povsem preprečiti, lahko pa njihovo verjetnost zmanjšamo s pravilnim načrtovanjem in vodenjem. Kaže pa se, da bo prehod iz konvencionalnega koncepta vodenja in delovanja EES, ki je temeljil na obnašanju elementov v skladu z njihovimi fizikalnimi lastnostmi, v na programski opremi temelječ EES (pretvorniki, kompenzacijske naprave na osnovi močnostne elektronike ipd.) povezan z več tveganji, kot si jih je marsikdo pripravljen priznati. ABSTRACT The day after this year’s blackout in the Iberian Peninsula, that is, on April 29, Spanish Prime Minister Pedro Sánchez stated Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia © 2025 Copyright held by the owner/author(s). https://doi.org/10.70314/is.2025.okolje.9 Urban Rudež UL, Fakulteta za elektrotehniko Tržaška 25 Ljubljana, Slovenija urban[email protected]-lj.si that the blackout was not caused either by an excessive share of renewable energy sources (RES) or by a shortage of nuclear power capacity. His statement was rather premature, since investigations into the technical causes of such events usually take several months, while the analysis of conceptual causes at the level of the continental European interconnection takes even longer. This paper summarizes the analysis and provides discussion on the physical processes in the Spanish and European electric power systems (EPS) that led to operating parameters which triggered certain protective measures, thereby effectively disabling the operation of the Iberian EPS. In other words, we present and explain the sequence of events that resulted in the blackout. The key question is why such deviations in EPS parameters occurred in the first place and whether all systems (particularly protection systems) responded appropriately under the circumstances. The analysis carried out so far has shown that, on the one hand, the EPS is an extremely technically demanding system, described by physicists as a self-organizing critical system whose states and processes are almost impossible to fully grasp. On the other hand, it is a complex interplay of causes and consequences, in which RES are just as involved an actor as any other. In systems as complex as the EPS, faults and blackouts cannot be completely prevented, but their likelihood can be reduced through proper planning and management. However, it appears that the transition from the conventional concept of EPS operation and control, based on the physical behaviour of its components, to a software-based system (converters, powerelectronics-based compensation devices, etc.) will be associated with more risks than many are willing to acknowledge. KLJUČNE BESEDE Elektroenergetski sistem, Španija, Iberski polotok, razpad elektroenergetskega sistema, obnovljivi viri električne energije. KEYWORDS Electric power system, Spain, Iberian Peninsula, power system blackout, renewable energy sources. 42 1 UVOD Elektroenergetski sistem (EES) Iberskega polotoka je 28. aprila 2025 doživel popoln razpad, ki je prizadel več kot 50 milijonov prebivalcev Španije in Portugalske. Nenadna prekinitev oskrbe z električno energijo je bil eden največjih tovrstnih dogodkov v Evropi v zadnjih desetletjih in je opozoril na ranljivost sodobnih EES v obdobju tako imenovane energetske tranzicije. Dogodek je izpostavil vrsto tveganj, od odvisnosti od nestanovitnih obnovljivih virov električne energije, pomanjkanja sistemskih vztrajnostnih mas, neprilagojenih zaščitnih mehanizmov vse do omejenih čezmejnih prenosnih zmogljivosti in s tem čezmejne podpore v kriznih stanjih. Razpad EES na Iberskem polotoku se je zgodil v času, ko je bila tam proizvodnja v večinskem deležu odvisna od sončne in vetrne energije, medtem ko so konvencionalne termoelektrarne večinoma mirovale. Prvi znaki nestabilnosti so se pokazali okoli poldneva, ko so bile nekajkrat zaporedoma zaznane oscilacije (nihanja) frekvence in napetosti. Ukrepi za odpravo teh nihanj so privedli EES v stanje, ko so se sprožili nekateri zaščitni sistemi, kar je stanje hitro poslabšalo. Izpadlo je namreč več velikih proizvodnih enot, po preliminarnih poročilih izključno OVE. Zaradi hitrega posledičnega upada frekvence na polotoku je zaščita povezavo z evropskim omrežjem povsem upravičeno prekinila. Kot zadnji urgentni ukrep se je v Španiji in na Portugalskem sprožila še sistemska zaščita pod-frekvenčnega razbremenjevanja, katere poseg pa ni bil učinkovit. Vzroke za to je mogoče iskati v domnevno prenizkih vztrajnostnih masah v tistem trenutku in posledično prehitremu upadu frekvence za uspešno delovanje omenjene zaščitne sheme. Kakorkoli, v roku nadaljnjih nekaj sekund je Iberski EES razpadel. Posledice so bile obsežne. Brez elektrike je ostalo več deset milijonov ljudi, prizadeta so bila mesta, industrija, prometna infrastruktura in telekomunikacijska omrežja. Bolnišnice so morale preiti na zasilna napajanja z agregati, javni promet se je ustavil, številna podjetja so utrpela proizvodne izgube, ocene gospodarske škode se (razumljivo) razlikujejo. Prve ocene španske vlade so kazale, da neposredna škoda (izgubljena proizvodnja, stroški nujnih ukrepov, motnje v prometu) znaša okoli 4 - 6 milijard evrov. Gospodarske zbornice so opozorile, da bodo posredne posledice zaradi ustavljene proizvodnje, škode v turizmu in izgub v maloprodaji še bistveno višje, skupaj 10 - 12 milijard evrov. Mednarodni analitiki (npr. Reuters, S&P Global) omenjajo razpon 5 - 15 milijard evrov, odvisno od tega, kako hitro se je industrija po izpadu ponovno zagnala. Skupna škoda torej še ni natančno določena, a strokovna skupnost jo večinoma postavlja v okvir desetih milijard evrov. Poleg neposrednih posledic za prebivalstvo in gospodarstvo je dogodek sprožil tudi razprave o dolgoročni varnosti oskrbe z električno energijo ter o nujnosti novih tehničnih in regulativnih ukrepov. Analiza razpada EES na Iberskem polotoku je zato pomembna tako za tehnično stroko kot tudi za oblikovalce energetskih politik. Ponuja namreč dragoceno izkušnjo o aktualnih težavah EES, ki prehajajo iz koncepta vodenja na osnovi predvidljive konvencionalne proizvodnje z velikimi rotirajočimi masami na koncept vodenja s stohastično proizvodnjo z majhno ali ničelno vztrajnostjo. Ta prehod je veliko kompleksnejši, kakor si to predstavlja laična javnost, in bo zahteval množico dodatnih ukrepov (in s tem finančnih sredstev), da bi zagotovili zadovoljivo stopnjo robustnosti oziroma odpornosti EES tudi v prihodnje. 2 Zaporedje dogodkov pred razpadom Dan se je na Iberskem polotoku začel brez posebnih opozorilnih znakov. Proizvodnja iz obnovljivih virov, predvsem sončnih elektrarn (SE) je bila visoka. Poraba se je gibala okoli 27 GW, proizvodnja sončne energije je dopoldan hitro naraščala. Tako je že nekaj po 9. uri 60 % vsega odjema pokrivala sončna energija, in sicer ob podpori vetrnih elektrarn in manjšega deleža iz jedrskih elektrarn. Kljub temu, da je bil sistem (navidezno) varno v stabilnem področju, so se kmalu po 9. uri pojavile povišane napetosti v visokonapetostnem omrežju. Te so še ostajale v dovoljenih mejah, a so nakazovale, da se razmerje med proizvodnjo in odjemom jalove moči ruši in nagiba v smeri njenega presežka. Med 10. in 11. uro je sončna proizvodnja dosegla skoraj vrh, medtem ko so bile konvencionalne elektrarne (plinske, termo in jedrske) v obratovanju z minimalnimi obremenitvami. Sistem je bil tako izpostavljen netipičnim pogojem: presežkom moči ob zelo nizkih vztrajnostnih masah. Po 11. uri so se pojavila prva regionalna elektromehanska nihanja med sinhronskimi generatorji Slika 1: WAMS meritve Red Eléctrica, REN in ostalih TSO: potek razlike napetostnih kotov (levo), pripadajoča nihajna načina (desno) [1] 43 s lastno frekvenco 0,64 Hz. Operater REE je poskušal nihanja zadušiti z vnaprej predvidenimi ukrepi, t.j. vključevanjem dodatnih prenosnih vodov in zmanjševanjem pretokov proti Franciji. Enosmerno HVDC povezavo s Francijo so nastavili na način obratovanja z nastavljivim prenosom moči (angl. fixed power mode). Ti ukrepi so sicer učinkovali, a so imeli stranski učinek: ob nižjih obremenitvah prenosnega omrežja se je napetost v njem dodatno dvignila, zaradi česar so se obratovalne točke sinhronskih generatorjev v konvencionalnih elektrarnah pomaknile še bolj v pod-vzbujeno področje. Slednje je manj stabilno zaradi zmanjšanja tako imenovanega sinhronizacijskega koeficienta. To pomeni slabšanje dušenja sistema in povečanje tveganj za dodatna nihanja. Okrog 12:10 je dejansko prišlo do novega nihanja, tokrat medsistemskega značaja z lastno frekvenco 0,21 Hz. Šlo je za nihajni način med Iberskim polotokom in Baltskimi državami. Operaterji so za zadušitev tega uporabili podobne ukrepe kot v prvem primeru; pretok energije v Francijo so še zmanjšali in priklopili dodatne vode na jugu Španije. In rezultat je bil identičen kot prvič: dodaten dvig napetosti v prenosnem omrežju, katerega časovni potek ilustrira Slika 2. Pri tem črtkana rdeča vodoravna črta označuje maksimalno dovoljeno obratovalno napetost na Portugalskem, polna rdeča vodoravna črta pa v Španiji. Slika 2: časovni potek napetosti 400 kV pilotnih vozlišč [1] Omenjeni dvigi napetosti pred 12:30 uro na videz niso imeli večjih posledic, vendar je podrobnejši pregled pokazal nepričakovano hiter porast odjema španske porabe ob ca. 11:00, 12:10 in 12:25 za skupaj približno 2000 MW. Možno je, da je šlo za navidezni dvig odjema kot posledica izpada razpršene proizvodnje električne energije – konkretno SE, ki so locirane na lokaciji odjema. Na tem mestu je smiselna obrazložitev, da je ob zasuku smeri pretoka energije v primerjavi s klasičnim EES (kjer energija vedno teče v smeri od prenosnega omrežja proti odjemu), mogoče na nizkonapetostnih nivojih omrežja pričakovati procentualno višjo napetost kot na visokonapetostnem omrežju. Potrditev te domneve v tej fazi pa še ni mogoča, saj podatki razmer na srednje-napetostnih in nizkonapetostnih nivojih omrežja javnosti zaenkrat še niso dosegljivi. Prelomni trenutek (glej ŽiT 2021/10 do ŽIT 2022/1, str. 16, 20, 22 in 26) se je zgodil ob 12:32:57. Takrat je izpadel https://doi.org/??? transformator v bližini Granade, ki je prenašal energijo fotovoltaičnih, termo-solarnih in vetrnih elektrarn v omrežje. S tem je izpadlo približno 355 MW delovne moči s pripadajočo podporo jalove moči. Sledil je še izpad SE in termo solarnih elektrarn v območju Badajoza 725 MW moči. V nadaljnji sekundi je izpadlo na različnih lokacijah 1100 MW moči. V manj kot 20 sekundah se je napetost prenosnega omrežja močno povišala, kar kaže Slika 3 s tremi zaporednimi posnetki stanja (zelena barva označuje napetost 400kV, rumena 420 kV, rdeča 440 kV). Slika 3: Posnetki 400 kV napetosti pilotnih vozlišč od 12.32.58 do 12.33.18 [1] Ob 12:33:19 je španski EES zaradi pomanjkanja proizvodne moči začel padati iz sinhronizma s preostalim celinskim delom ENTSO-E. V naslednjih treh sekundah se je najprej aktiviral sistem zaščite pod-frekvenčnega razbremenjevanja, vendar ni bil uspešen pri stabilizaciji frekvence. Ob 12:33:20 se je prekinila povezava z Marokom, ob 12:33:21 so se izklopile AC povezave med Španijo in Francijo, ob 12:33:24 se je prekinila še HVDC povezava s Francijo. S tem je EES na iberskem polotoku razpadel. V manj kot petih sekundah je torej iz omrežja izpadlo približno 15 GW proizvodnje, kar je predstavljalo skoraj 60 % celotne španske porabe. Razmere ilustrira Slika 4, kjer je z zeleno krivuljo prikazana frekvenca v Švici, z modro v Španiji in z rdečo napetost na 400 kV omrežju v Španiji. Večji del Iberskega polotoka je ostal več kot deset ur brez električne energije. V Madridu je bila ponovna vzpostavitev omrežja po razpadu še posebej zahtevna zaradi preobremenjenih mestnih omrežij. Do poznega večera so bile vključene prve otočne enote za kritično infrastrukturo. Popolna resinhronizacija s preostalim celinskim delom ENTSO-E je bila dosežena šele naslednji dan ob 04:00, do 07:00 pa je bilo že skoraj 100 % porabe ponovno pokrite. Slika 4: frekvenca in napetost med razpadom [1] 44 3 Možni vzroki za razpad Takoj po dogodku so se pojavile številne razlage možnih vzrokov razpada, ki vse po vrsti sodijo na področje špekulacij, saj analize tovrstnih dogodkov običajno trajajo nekaj mesecev, končno poročilo je predvideno za 3. oktober. Med najbolj bizarne hipoteze spadajo tako imenovane inducirane atmosferske vibracije, ki so se hitre znašli v precejšnjem številu medijev. Šlo naj bi za pojav, ki bi naj povzročil mehanske oscilacije vodnikov daljnovodov. Nekatere hipoteze so sumile kibernetski napad, nekatere hiter in nepredviden pojav oblačnosti nad Španijo. V resnici bi lahko tudi tik pred objavo končnega poročila ENTSO-E o dogodku težko pokazali s prstom na en sam vzrok. Pri tako kompleksnem sistemu, kot je EES, je funkcionalna prepletenost medsebojnih vplivov posameznih elementov v vsakem obratovalnem stanju tako izrazita, da je iskanje osnovnega vzroka izjemno težko. Sprožilni dogodek namreč ne pomeni hkrati tudi vzroka. Nenazadnje se sistemski operaterji pri obratovanju in načrtovanju EES strogo držijo spoštovanja tako imenovanega »n1« kriterija in pogosto tudi natančne analize bolj verjetnih »n-2« stanj. Iskanje vzroka je v takšnih primerih podobno kot ugotavljanje kateri mehanski del iztrošenega več desetletij starega avtomobila je kriv za trk divjadi. Sicer bi do česa takšnega lahko prišlo tudi ob dobro vzdrževanem vozilu a bi bila takšna nezgoda bistveno manj verjetna. Kot smo razložili v [2], so EES nelinearni sistemi ali določneje samoorganizirajoči se kritični sistemi, v katerih neizogibno prihaja do motenj vseh razsežnosti. Tega ne moremo preprečiti, lahko pa s pravilnim načrtovanjem in vodenjem njihovo verjetnost zmanjšamo. Drugače rečeno, razpadov EES ne moremo preprečiti, od našega ravnanja oziroma načrtovanja pa bo odvisno, ali nas bo doletel pogosto ali le enkrat na nekaj desetletij. Čeprav torej težko izpostavimo en sam vzrok, pa nekatere splošne zaključke oziroma razloge, ki so pripeljali do situacije, ki je, kljub morebitnemu povsem ustreznem odzivu elementov EES (recimo zaščite), privedla do razpada EES, lahko izpostavimo. V času pred razpadom je prevladovala proizvodnja iz virov brez rotirajočih mas (okrog 75%). Težki rotorji v konvencionalnih elektrarnah delujejo kot vztrajnostne mase, ki blažijo hitre spremembe hitrosti vrtenja strojev in s tem frekvence izmenične napetosti. Če ena od proizvodnih enot nenadoma izpade, preostali rotirajoči stroji še nekaj trenutkov ohranjajo ravnotežje moči in s tem podaljšajo čas za intervencijo bodisi operaterja bodisi kakšnega od avtomatiziranih mehanizmov. Na Iberskem polotoku je bilo teh mas v času pred mrkom precej malo. Tu velja iskati enega od morebitnih vzrokov, zakaj sistemska zaščita pod-frekvenčnega razbremenjevanja po ločitvi iberskega polotoka od preostale celinske interkonekcije ni bila dovolj učinkovita. Povsem mogoče je, da je bil padec frekvence preprosto prehiter. Slika 5 prikazuje, da so bile vztrajnostne mase po 9. uri daleč pod priporočeno minimalno vrednostjo s strani ENTSO-E (označena z rdečo črtkano črto). Slika 5: Vztrajnostne mase španskega EES 28. apr. 2025 [3] Od 9. ure naprej so se pojavile težave z zagotavljanjem ravnotežja jalove moči v EES in s tem vzdrževanja napetosti na visokonapetostnem omrežju znotraj predpisanih meja. Stanje glede omenjenega dejstva na videz ni bilo posebno problematično, je pa zahtevalo obratovanje konvencionalnih generatorjev v skrajno pod-vzbujenem področju. To pomeni, da se zaradi tega njihov kolesni kot poveča in s tem sinhronizacijski moment zmanjša. Z drugimi besedami: stabilnost takšnega obratovanja je slabša. Velika večina pretvorniško-priključenih virov nima (vključene) funkcije sprotne regulacije napetosti oziroma jalove moči. To pomeni, da pretvorniško-priključeni viri obratujejo z maksimalno možno delovno močjo in nanjo vezano jalovo močjo pri nespremenjenem faktorju moči. S tem sprotnega prilagajanja napetosti na priključni točki oziroma potrebam sistema po jalovi moči ne izvajajo. Poleg tega ima na nizko-napetostnem in srednjenapetostnem omrežju ravno proizvodnja delovne moči (in ne jalove!) največji vpliv na napetost. To sicer ne pomeni, da izvedba napetostnega regulacijskega mehanizma s strani pretvorniškopriključenih razpršenih virov v praksi ni mogoča, vendar je šele na stopnji razvoja, pripadajoča regulatorna in tržna okvira pa tudi. Praktično vsi pretvorniki OVE so opremljeni z regulacijo sledenja omrežni napetosti (angl. grid following). To pomeni, da frekvenco proizvedene izmenične napetosti prilagodijo frekvenci omrežja, na katerega so priključeni. Z rastjo deleža takšnih virov (in odjema) pa pridemo v situacijo, ko je njihov delež primerljiv z deležem moči konvencionalnih virov z rotirajočimi masami. Posledično se pretvorniki prilagajajo frekvenci, na katero sami vplivajo. Takšna situacija lahko predstavlja izvor različnih vrst oscilacij v EES. Rešitve se išče v smeri pretvornikov z regulacijo oblikovanja omrežne napetosti (angl. grid forming), vendar ta tehnologija še ni na ustreznem nivoju zrelosti in še kar daleč od množične implementacije. Velike termoelektrarne s funkcijo aktivnega dušenja nihanj so bile izključene. To poudarjamo zaradi dejstva, da so velike termoelektrarne praviloma opremljene s funkcijo aktivnega dušenja nihanj (angl. Power System Stabilizer - PSS). Odsotnost termoelektrarn pomeni odsotnost tega mehanizma, čeprav se s tem odpira tudi vprašanje njihove ustrezne nastavitve pri spreminjajočem deležu OVE. R. Mihalič, U. Rudež Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia 45 EES iberskega polotoka je zelo šibko povezan s svojimi sosedi. Šibka povezanost pomeni, da ni mogoče izkoriščati vseh prednosti povezanosti v interkonekcijo, predvsem tistih vezanih na krizna stanja (torej pomoč sosedov). Obenem pomeni ozko grlo z relativno visoko impedanco, kar učinkuje kot električno podaljšanje sistema in s tem večja podvrženost možnosti nastanka elektromehanskih nihanj. V splošnem se priporoča moč povezav s sosedi vsaj v višini 20% moči konične porabe, medtem ko znaša ta odstotek za Španijo le 10%. Spoznavnost stanja srednje in nizkonapetostnega omrežja je pomanjkljiva. Eden osnovnih problemov pri raziskovanju vzrokov proučevanega dogodka in preprečevanju podobnih scenarijev je, da v bistvu skorajda ne vemo, kaj se dogaja na srednjenapetostnem in še posebej nizko-napetostnem omrežju. Cena sistemov za spremljanje električnih parametrov v realnem času in ustrezna zanesljiva komunikacija sta namreč veliko predragi za masovno uporabo kot jo spremljanje stanja na teh omrežjih zahtevata. To pa hkrati pomeni, da je tako tehnično kot tudi finančno velik delež OVE zelo težko vključiti v sistemsko zaščito pred podobnimi dogodki. Glede na navedene točke lahko sklepamo, da je bil nastop regionalnega in kasneje med-sistemskega nihanja verjetno posledica več dejavnikov. V splošnem se verjetnost nastopa nihanj veča, če se delež rotirajočih mas manjša, če v sistemu ni PSS elementov, če imamo v sistemu aktivne elemente, ki so regulirani z zakasnitvami (recimo pretvorniki), če je impedanca omrežja visoka ter če je sinhronizacijski moment majhen. Večina navedenih pogojev je bila v obravnavanem primeru vsekakor izpolnjena, zato pojav nihanj ni nič nenavadnega. Natančnega vzroka njihovega nastopa verjetno ni mogoče določiti in je skupek večjega števila dejavnikov. Vsak, ki se je že ukvarjal s sistemsko analizo linearnih sistemov in teorijo lastnih vrednosti ve, da za nihanje sistema z njegovo resonančno frekvenco nikoli ni odgovoren zgolj en element ali vrsta elementa. Takšna nihanja v EES so bila in so dejstvo. V konkretnem primeru je bil problem to, da so nihanja dušili z ukrepi, ki so obstoječo, že tako težko vzdrževano bilanco jalovih moči, še poslabšali. Sistem je bil namreč v stanju, ko bi že relativno minoren dogodek sprožil kaskado dogodkov iz katere ni več povratka v stabilno obratovanje. 4 Kaj smo se naučili? Za strokovnjake iz področja obratovanja EES ne bi smel biti razpad EES na iberskem polotoku nič nepričakovanega. Že v konvencionalnih EES je do razpadov včasih (sicer redko) prišlo, v razmerah drastičnih sprememb kakršnih smo priča zaradi evropskih in nacionalnih politik, pa se njihovo število zgolj povečuje in obseg posledic širi. Odmev dogodka v javnosti pomeni med drugim tudi, da se strokovnjakom vsaj začasno bolj temeljito prisluhne. V tem smislu je razpad na iberskem polotoku na ravni Evropske Unije (EU) sprožil (bolj ali manj) resno razpravo o energetski varnosti. Evropska komisija je izpostavila, da dogodek dokazuje potrebo po močnejši medsebojni integraciji evropskih nacionalnih omrežij. Iberski polotok je že dolgo obravnavan kot šibki člen, a politični in ekonomski interesi, predvsem francoski, so preprečevali gradnjo novih prenosnih povezav. Po razpadu so se okrepili pozivi k evropski solidarnosti, a tudi tukaj so se pokazale razlike: medtem ko so severne države pozivale k vlaganjem v prenosne vode, so druge izpostavljale pomen nacionalne energetske suverenosti. In vse to pred objavo končnih ugotovitev ENTSO-E. Kljub temu je do določenih spoznanj, ki so relevantna za odločevalce, mogoče priti. Potrebna je bolj premišljena integracija OVE. Menjava konvencionalnih virov električne energije z masivno integracijo OVE zahteva bolj premišljene korake, predvsem pa sočasne prilagoditve celotnega EES. Med te prilagoditve spadajo razvoj ustreznih komunikacijskih sistemov, ustreznih algoritmov za regulacijo pretvornikov, ustreznih načinov koordinacije delovanja regulacijskih in zaščitnih sistemov, razširitev nabora meritev, predvsem na srednje in nizko-napetostnem omrežju ipd. Te prilagoditve ne smejo biti izvedene šele po razmahu OVE, ki se dogaja skoraj izključno zaradi ekonomskih dobrobiti, ki jih investitorji v tem vidijo. Če teh sočasnih prilagoditev ni, se tveganje za razpade EES večjih razsežnosti zelo poveča. Razviti in tehnično dovršiti je treba tehnologije za nadomestitev vztrajnostnih mas konvencionalnih elektrarn. Odziv pretvorniško-priključenih naprav je lahko zelo hiter in načeloma jih je mogoče opremiti z algoritmi za zagotavljanje tako imenovanih virtualnih oziroma sintetičnih vztrajnostnih mas. To je koncept, pri katerem regulacija pretvornika zgolj posnema obnašanje sinhronskega stroja. Cilj je, da ob hitrih spremembah omrežne frekvence pretvornik za kratek čas močno spremeni oddajo moči, podobno kot to stori sinhronski stroj inherentno. Ključna težava pri tem je ta, da je danes velika večina pretvorniško-priključenih proizvodnih enot opremljena z regulacijo sledenja omrežni napetosti, ki pa lahko sintetično vztrajnost zagotovi zgolj ob precejšnji časovni zakasnitvi. Zanesljivo meritev frekvence, na katere odstopanje naj bi se naprava odzvala, je mogoče dobiti z zakasnitvijo nekje med 100 ms in 1 s. Te zakasnitve imajo lahko drastične posledice, saj lahko namesto izboljšanja dušenja nihanj te celo poslabšajo in sistem privedejo v nestabilnost. Matematično gledano imajo takšni sistemi bistveno več resonančnih točk (v bistvu neskončno) [4], kar ustrezno koordinacijo vseh regulacijskih mehanizmov znatno oteži. Obetavna alternativa so že omenjeni pretvorniki z regulacijo oblikovanja omrežne napetosti, vendar bo najprej treba počakati na zadostno zrelost te tehnologije, nadalje pa še na njihovo implementacijo po vsej celini. Ojačiti je treba čezmejne prenosne povezave. Celinska evropska interkonekcija ni bila zasnovana za povezano obratovanje in čezmejna trgovanja z električno energijo, zato je njena struktura sub-optimalna. Primanjkuje zlasti tako imenovanih čezmejnih povezav (interkonekcij) med nacionalnimi omrežji oziroma državami. Glede na izkušnje z gradnjo 400 kV daljnovodov v Sloveniji lahko upravičeno domnevamo, da je ojačitev čezmejnih prenosnih poti oddaljena desetletja. Pri tem je pomemben faktor povsod po Evropi odpor javnosti proti umeščanju energetskih objektov v prostor. Zavedati se je treba omejitev baterijskih hranilnikov električne energije. Gre za pretvorniško-priključene baterijske sisteme, ki so sicer za hitro in kratkotrajno regulacijo delovne in/ali jalove moči skoraj 46 idealna rešitev (pri tem se seveda že omenjenim problemom z regulacijo pretvornikov ne moremo izogniti). Pomanjkljivosti so visoka cena in zato neprimernost za hranjenje velikih količin električne energije. Trenutno se ustrezen ekonomski model za implementacijo takšnih sistemov še išče, gre pa v smeri izkoriščanja večnamenske uporabe. Izvesti je treba prilagoditve na nekaterih zaščitnih sistemih. Zaščitni sistemi so temelj zanesljivega in varnega obratovanja EES. Obstoječi koncepti so se razvijali in preizkušali desetletja dolgo. Nepremišljene in prenagljene spremembe, posodobitve oziroma uvedba povsem novih konceptov so za kritično infrastrukturo takšnega pomena kot je EES preveč tvegane. Dejstvo je, da se da z ustrezno koordinacijo, ustrezno nastavitvijo in neprestanim spremljanjem stanja EES in preverjanja ustreznosti nastavitve zaščitnih elementov veliko narediti. Gre pa pri tem za zelo zahtevno in časovno intenzivno dejavnost, kar privede na plan vprašanje, kje najti ustrezno število vrhunskih strokovnjakov za zaščito in kje najti dovolj sredstev. Ta zahteva je sicer zelo smiselna, a povezana z večjimi praktičnimi težavami in finančnimi vložki, kot se zdi na prvi pogled. Zagotoviti dovolj robustno digitalizacijo. Ena glavnih ovir uvedbe digitalizacije v vse faze vodenja EES je bila v preteklosti njena (ne)zanesljivost. Nadomeščanje obvladljivega števila večjih in tehnološko dovršenih proizvodnih enot z enormnim številom pretvorniško-priključenih enot pogosto cenene kakovosti vsekakor predstavlja tveganje iz stališča njihovega daljinskega krmiljenja. Vprašanje je, kakšnemu kibernetskemu tveganju se s tem izpostavljamo in kako to vpliva na zanesljivost obratovanja EES. Rabimo politično zrelost, ki presega nacionalne interese. Daljšega komentarja temu spoznanju avtorji ne bomo namenili. Ne glede na to kako utopično to spoznanje že zveni, ga smatramo kot ključno za uspešni prihodnost Evrope. 5 Razprava Iz napisanega ugotavljamo, da je skoraj nemogoče izolirati zgolj en vzrok razpada EES na iberskem polotoku. Hkrati pa tudi, da je nemogoče trditi, da kateri od elementov (ali skupine elementov) ni bil vzrok razpada kot je to storil španski minister – glej Sliko 5. Sl. 5: Izjava španskega ministra dan po razpadu. Vir: [5] Zato v skladu s predhodno razpravo izpostavljamo potencialno vpletenost OVE pri celotnem poteku omenjenega razpada: • vpliv OVE na precejšnje pomanjkanje vztrajnostnih mas za varno in stabilno obratovanje EES. Te bi sicer lahko nadomestili z virtualno vztrajnostjo, vendar do tega ni prišlo. • vpliv OVE na pomanjkanje proizvodnih enot s funkcijo aktivnega dušenja nihanj. Podobne funkcije bi tehnično sicer lahko bile vgrajene v pretvorniško-priključene enote, vendar tudi do tega v praksi ne prihaja. • vpliv OVE na pomanjkanje naprav za regulacijo jalove moči oziroma napetosti. To funkcijo je mogoče s pretvorniškopriključenimi napravami sicer izvajati, vendar je v praksi zaenkrat redka. • vpliv delikatnosti pretvorniške opreme OVE na nastavitev zaščite. Polprevodniška elektronika, ki je ključna sestavina pretvornikov, je zelo občutljiva na kakršnekoli preobremenitve. Posledično je njihova zaščita z namenom zagotavljanja daljše življenjske dobe, nastavljena ostreje kot pri konvencionalnih proizvodnih enotah, ki lahko kratkotrajno prenesejo izjemne preobremenitve. 6 SKLEP V čakanju na končno poročilo ENTSO-E, mnogi premišljujejo o morebitnih prispevkih OVE k obravnavanemu razpadu EES na iberskem polotoku. Naprav samih, t.j. fotovoltaičnih panelov, vetrnih turbin ali pretvornikov vsekakor ne moremo kriviti kot (vsaj ne edini) vzrok tega odmevnega dogodka. Ni pa mogoče zanikati, da bi z bolj premišljeno integracijo OVE in ustrezno ter celovito pripravo EES na visoke deleže pretvorniško-priključenih naprav verjetnost takšnega dogodka močno znižali. Seveda to ne more biti in tudi ne bo mogoče brez velikih investicij [6]. Zanašanje na dobro zasnovo, pre-dimenzioniranost in robustnost obstoječega EES nas lahko pripelje zgolj do določene točke, ko nas bodo razmere pripeljale do tega, da se ponovno globoko v sebi zavemo življenjsko pomembne funkcije EES v naši družbi. Neprestanega manjšanja R. Mihalič, U. Rudež Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia stabilnega področja obratovanja EES si kot družba enostavno ne moremo privoščiti na dolgi rok. Pred odločevalci energetskih politik bi torej moral biti temeljit premislek o načinu udejanjanja idej tako imenovanega zelenega prehoda, vendar ob skrbnem naslonu na mnenje stroke in upoštevanja vseh pasti, ki jih ta lahko s svojim strokovnim znanjem predvidi in napove. REFERENCE [1] https://www.entsoe.eu/publications/blackout/28-april-2025-iberianblackout/ [2] Življenje in tehnika : revija za poljudno tehniko, znanost in amaterstvo. okt. 2021 do jan. 2022, letn. 72 in 73, [št.] 10, 11, 12 in 1, str. 16, 20, 22 in 26 [3] Universitad de Oviedo [4] BOKAL, Matevž. Stabilizacija digitalnih simulacij v realnem času s kompenzacijo časovnih zakasnitev : doktorska disertacija. Ljubljana: [M. Bokal ], 2023. 109 str., [12] str. pril., ilustr. [5] https://www.pv-magazine.com/2025/04/29/pedro-sanchez-saysspainsblackout-not-triggered-by-excess-renewables/ 47 Kmetijstvo in podnebne spremembe mag. Tomaž Ogrin [email protected] POVZETEK Namen prispevka je razbremeniti kmetijstvo od skrbi za razogljičenje in »zeleni prehod«, saj se je pokazalo, da več CO2 pomeni več hrane. Za Slovenijo je to še posebej pomembno, ker smo po velikosti kmetijskih površin na prebivalca na repu v Evropi. Množijo se znanstveni dokazi na osnovi meritev, da izpusti ogljikovega dioksida (CO2) iz človekovih dejavnosti ne upravljajo z vremenom in podnebji na Zemlji. Prav tako izpusti metana (CH4) od govedi nimajo vpliva na vreme in podnebja na našem planetu. Zaključki političnega organa Organizacije združenih narodov (OZN) Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC) o krivdi CO2 za podnebne spremembe, predvsem za rast temperatur ozračja, so zgolj hipoteze (domneve). V znanosti odločajo meritve. Rast CO2 je posledica rasti temperatur, predvsem oceanov (70% površine) in ne obratno. Kmetijstvu je potrebno pomagati pri prilagajanju na podnebne spremembe. Ni znanstvenih dokazov, da bi slovensko kmetijstvo lahko vplivalo na podnebne spremembe. Pri obravnavi podnebnih sprememb je pomembno ločevanje vremenskih pojavov od dejanskih sprememb podnebja določenega območja. Zgornje ugotovitve so povzete iz strokovne in znanstvene literature, ki je dostopna za neposredno komuniciranje z njihovimi avtorji. Permission to make digital or hard copies of part or all of this work for personal or classroom use is granted without fee provided that copies are not made or distributed for profit or commercial advantage and that copies bear this notice and the full citation on the first page. Copyrights for third-party components of this work must be honored. For all other uses, contact the owner/author(s). Information Society 2025, 6–10 October 2025, Ljubljana, Slovenia © 2025 Copyright held by the owner/author(s). https://doi.org/10.70314/is.2025.okolje.11 Ključne besede Kmetijstvo, podnebne spremembe, ogljikov dioksid, razogljičenje, Državni svet, Vlada SUMMARY The purpose of this article is to relieve agriculture of concerns about decarbonization and the "green transition," as it has been shown that more CO2 means more food. This is particularly important for Slovenia, as we are at the bottom of the European rankings in terms of agricultural area per capita. Scientific evidence based on measurements is mounting that carbon dioxide (CO2) emissions from human activities do not control the Earth's weather and climate. Similarly, methane (CH4) emissions from cattle have no impact on the weather and climate on our planet. The conclusions of the United Nations (UN) political body Intergovernmental Panel on Climate Change (IPCC) regarding CO2's responsibility for climate change, particularly for rising atmospheric temperatures, are merely hypotheses (assumptions). In science, measurements are decisive. The increase in CO2 is a consequence of rising temperatures, especially in the oceans (70% of the surface), and not the other way around. Agriculture needs help in adapting to climate change. There is no scientific evidence that Slovenian agriculture could influence climate change. When discussing climate change, it is important to distinguish between weather phenomena and actual climate change in a given area. The above findings are summarized from professional and scientific literature, which is available for direct communication with their authors. Keywords Agriculture, climate change, carbon dioxide, decarbonisation, National Council, Government 54 UVOD Splošno Ločujemo vreme in podnebje. Po dogovoru v Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) in Slovenskem meteorološkem društvu (SMD) termin podnebje pomeni značilnosti vremena skozi 30 let . Podatke o vremenu pri nas zbira Agencija RS za okolje (ARSO). Teh je veliko, med temi temperatura, vlažnost, padavine, osončenost/oblačnost in še več parametrov. (1) Vreme napovedujejo za 15 dni, sprememb različnih podnebij pa še ni uspelo napovedati. Vseeno nekaj sprememb opažamo kot na primer ''zelene zime'', višje povprečne temperature, manj snega. Večje pogostosti ali odsotnosti nekaterih vremenskih pojavov pa že lahko pomenijo spremembe lokalnega podnebja. Slovenija ima pestro, razmeroma težko napovedljivo vreme. Imamo mešanico podnebnih vplivov, ki jih ARSO takole opredeli: „V Sloveniji imamo tri prevladujoče tipe podnebja, na posameznih območjih pa se njihovi vplivi prepletajo: v vzhodni Sloveniji imamo zmerno celinsko podnebje, v osrednji Sloveniji subalpsko (v gorskem svetu alpsko) in zahodno od Dinarsko-Alpske pregrade submediteransko podnebje.“ Zato so v Sloveniji vplivi na kmetijstvo in gozdarstvo zelo različni po pokrajinah in po nadmorskih višinah. Med podnebnimi spremembami izstopa segrevanje ozračja planeta. Posebej za kmetijsko pridelavo poljščin in za rast gozdov pa je pozitivnega pomena rast ogljikovega dioksida v zraku (fotosinteza). Vloga CO2 v ozračju Več CO2 v zraku pomeni ozelenitev planeta. Na primer: Satelitski posnetki in satelitski podatki v obdobju 2000 – 2017. (2) Izpostavljena je ozelenitev v Indiji in na Kitajskem. Na sliki so obkrožena območja intenzivnejše ozelenitve: Na Kitajskem ozelenitev izhaja iz gozdov (42 %) in obdelovalnih površin (32 %), v Indiji pa predvsem iz obdelovalnih površin (82 %) z manjšim prispevkom gozdov (4,4 %). Kitajska 55 pripravlja ambiciozne programe za ohranjanje in širjenje gozdov, da bi ublažila degradacijo tal, onesnaževanje zraka in podnebne spremembe. Proizvodnja hrane na Kitajskem in v Indiji se je od leta 2000 povečala za več kot 35 %, predvsem zaradi povečanja pridelovalnih površin z večkratnimi posevki, ki jih omogoča uporaba gnojil ter namakanje površin in/ali podtalnice. CO2 v atmosferi pa ima še eno pomembno vlogo: CO2 reagira z vodo in s tem zadržuje pH morske vode na okrog 8,2. Vzorec morske vode, ki sem ga vzel pri Piranu, je v laboratoriju na Inštitutu Jožef Stefan pokazal prav tak pH. Sicer pa pH morja redno meri Morska biološka postaja v Piranu, del Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Nad morsko gladino pa merijo tudi CO2 . Za primerjavo: pH 8,2 dobimo, ko v vodi raztopimo sodo bikarbono, natrijev bikarbonat (NaHCO3), ki jo včasih popijemo, da pomirimo želodec. In res, večina CO2 v oceanih je v obliki bikarbonatnih ionov (HCO3-), ob sproščanju kislih H+ ionov. Samo bazične, raztopljene soli natrija, kalija pa kalcija in magnezija bi pH oceanov močno dvignile (na 11,4) in bi bilo življenje organizmov ogroženo. Ni nobene bojazni, da bi morja postala kisla (pod pH 7). Če bi bilo dvakrat več CO2 v zraku, bi pH padel iz 8,2 na 7,9. (3) Deževnica (skoraj destilirana voda) je pa rahlo kisla, pod pH 7, ko izpira CO2 iz zraka. Prav reakcija CO2 z vodo je vzrok, da se velike količine CO2 iz ozračja raztapljajo v vodi, za razliko od drugih plinov v zraku, ki se samo raztapljajo, z vodo pa ne reagirajo, npr. kisik. In še ena pomembna lastnost: v mrzlih oceanskih vodah se raztaplja še enkrat več CO2 kot v toplem ekvatorialnem pasu. Vsak dvig temperature oceanov izžene CO2 v ozračje. To je tudi eden od vzrokov za zviševanje naravnega CO2 v atmosferi. Ogljikov dioksid je torej v dinamičnem odnosu do oceanov (temperatura ter delni tlak CO2 v zraku – Henryjev zakon, ter ponor zaradi tvorbe apnenca CaCO3), ki pokrivajo 70 % površine Zemlje, prav tako pa tudi do rastlinstva. OBRAVNAVA PODNEBNIH SPREMEMB Politika in znanost obravnavata podnebne spremembe največ iz dveh vidikov: A. BLAŽENJE PODNEBNIH SPREMEMB B. PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE A. Blaženje podnebnih sprememb Podnebne spremembe, predvsem rast povprečne temperature ozračja (navidezna temperatura) naj bi ublažili tako, da bi zmanjšali izpuste CO2 človeškega izvora in izpuste metana (CH4 ) iz kmetijstva, pretežno iz govedoreje. Blaženje podnebnih sprememb je privzela politika, npr.: s Pariškim sporazumom (2016). V smeri blaženja najdemo posebej v EU termina kot: neto ničelne emisije toplogrednih plinov do leta 2050 , poznano tudi kot ''razogljičenje'' in evropski zeleni dogovor. Cilj naj bi bil omejitev globalnega segrevanja pod 1,5 0 C. Za blaženje so predvidena velika finančna sredstva in prisila v obliki davka na izpuste CO2. (4) Žal pa manjkajo poljudno predstavljena znanstvena dejstva, ki bi upravičila te ukrepe in velika denarna sredstva ter davek na CO2. Ljudje si ne morejo pomagati s Poročili IPCC, Medvladnega, torej političnega, foruma za podnebne spremembe na več tisoč straneh. Ker gre za ukrepe, katerih posledice bi močno negativno prizadele kmetijstvo in ostalo gospodarstvo, vključno z energetiko. Nekatere posledice se že kažejo, odtod protesti, tudi v EU. Zato je ključnega pomena pridobiti 56 znanstvene podlage, ki upravičujejo te ukrepe. Poleg tega pričakujemo tudi PSPG (SWOT) analizo blaženja podnebnih sprememb, prirejeno iz gospodarstva: Prednosti (Strengths), Slabosti (Weaknesses), Priložnosti (Opportunities), Grožnje (Threats). (5) To je pripomoček za ocenjevanje primernosti ukrepov. Evropska komisija, ki izdaja vrsto podnebnih direktiv, ni izdelala še nobenega poročila o učinkih večletnega razogljičenja na podnebne spremembe. Nepoznavanje učinkov pa odpira razpravo o smiselnosti ukrepov, še posebej o na pamet določenih odstotkov obnovljivih virov energije ter dodajanje biogoriv v bencin in dizel. A1. Količinska razmerja plinov v ozračju V odsotnosti znanstvenih utemeljitev omenjenih ukrepov skušamo najprej obnoviti šolsko sliko naše atmosfere. Najpomembnejši podatek je količinska sestava ozračja. Sestava suhega zraka v volumskih odstotkih je: dušik N2 78 %, kisik O2 21 %, argon Ar 0,9 %, plini v sledovih: ogljikov dioksid CO2 0,042 %, metan CH4 0,0002 %. Vlažen zrak pa vsebuje še vodo (H2O) povprečno med 1 in 4 %, kar malo zniža ostale odstotke. (6)(7) Posebej nas zanima koncentracija CO2, domnevnega povzročitelja segrevanja ozračja. Znanost in politika uporabljata podatek za koncentracijo CO2 v zraku iz meritev na gori Mauna Loa, na višini 3.400 m, na Havajih, v Tihem oceanu. Podatek pomeni ves CO2, tako naravnega kot človeškega izvora (izpusti). (8) Slika 1. Podatek za mesec avgust 2025 je 425,5 ppmv CO2 v suhem zraku, leto prej pa je bila koncentracija CO2 423,0 ppmv. Najdemo pa tudi podatke za koncentracije CO2 po svetu. V odstotkih iz enote ppmv (parts per million, v volumskih deležih), (425,5 m3 CO2 / 1.000.000 m3 zraka ) x 100 = 0,04255 % CO2 Koncentracija 0,0426 % CO2 pomeni torej celoten CO2 v atmosferi, naravno prisoten in naši izpusti zraven, na Mauna Loi. Slika 1: Časovni potek rasti CO2 , Mauna Loa Oglejmo si nekaj koncentracij in lastnosti CO2 : - spodnja kritična meja CO2 v zraku je 150 ppmv, pri kateri rastline propadejo, s tem pa tudi večina drugih živih bitij, z nami vred. - ogljikov dioksid uporabljamo tudi v rastlinjakih za boljšo rast, optimum je pri 1.200 ppmv CO2. - pri vrenju mošta se tudi sprošča CO2. Ker je težji od zraka, se nabira na dnu zidanic in je nevaren, zaradi odsotnosti kisika. V zidanice zato vstopamo s prižgano svečo, ki na meji s CO2 ugasne. S CO2 gasimo požare. Koncentracijo CO2 v Sloveniji merijo tudi v ARSO. V tabeli so neuradne meritve celotnega CO2 na postajah in sicer letna povprečja ter maksimum in minimum. Neuradne zato, ker še ni predpisa, so pa natančne in točne. Za leto 2023 so polletne vrednosti. Enote: ppmv 2021 POV MAX MIN LJ Bež 513 1268 453 Zagorje 408 678 354 Krvavec 326 351 305 Iskrba 424 709 360 57 2022 POV MAX MIN LJ Bež 534 683 483 Zagorje 413 676 363 Krvavec 330 394 314 Iskrba 434 666 365 Solkan 429 510 393 2023/2 POV MAX MIN LJ Bež 543 1143 496 Zagorje 409 516 360 Krvavec 333 362 313 Iskrba 426 726 373 A2. Delež CO2 človeškega izvora v celotnem CO2 Koncentracija CO2 na vulkanski gori Mauna Loa obsega CO2 naravnega izvora in izpustov človeštva. Ker so podnebni ukrepi usmerjeni predvsem proti izpustom CO2 človeštva, je logično vprašanje, kakšen pa je delež izpustov v celotnem CO2. Znanstvena in poljudnoznanstvena literatura obsega več ocen za delež izpustov. Erik Margan, Inštitut Jožef Stefan, je izračunal z uporabo konvolucijskega integrala, da je antropogeni delež CO2 4,3 %. (9)(10) Druga znanstvena literatura navaja, da je CO2 iz izpustov med 4 in 6 % v celotnem CO2. Naravnega CO2 torej od 96 – 94 %. A3. Delež CO2 človeškega izvora v atmosferi Vzemimo višjo vrednost, torej 6 % v naravnem CO2, da izračunamo, kaj ta odstotek pomeni v celotni atmosferi. V celotni atmosferi je 0,0426 % vsega CO2 (Mauna Loa). Samo človeških izpustov CO2 v celotni atmosferi je torej 6 % od 0,0426 % . Rezultat je 0,0026 % CO2 človeškega izvora v celotni atmosferi. Rezultat terja znanstveni odgovor na vprašanje, s kakšnim mehanizmom naj bi tako majhna količina človeškega CO2 povzročala segrevanje ozračja in podnebne spremembe. To vprašanje sem postavil javno v časopisu Dnevnik. (11) Doslej brez odgovora odgovornih, prav tako tudi na poziv za nenapadanje ogljikovega dioksida. (12) V primeru, da znanstveni odgovor ne obstaja oziroma ga ni možno dobiti, je smiseln izstop Slovenije iz Pariškega sporazuma, ki je omogočen po 28.členu Sporazuma. Znatna finančna sredstva pa se preusmeri v razvoj kmetijstva in gozdarstva s povečano dodano vrednostjo. A4. Vzroki za rast temperatur in vloga CO2 Splošno je znano, da je voda (H2O) kot vlaga v zraku močno prevladujoč toplogredni plin pri privzemanju toplote od tal in oceanov, kakor tudi po količini v zraku (od 1 do 4 odstotke). Voda ima pri tem še eno lastnost, da je močna konkurenca ogljikovemu dioksidu pri privzemanju (absorpciji) toplote, saj mu odvzema pomemben del absorpcijskega spektra, v katerem bi CO2 absorbiral, če ne bi bilo vode. Če to vemo, se moramo vprašati po znanstvenih podlagah za ukrep zniževanja CO2, ki ga je v celoti zgolj 0,043 odstotke v atmosferi, naših izpustov CO2 pa v sledovih 0,0026 odstotka. Svetovna in domača znanost, še posebej neodvisna, na tem področju vsebuje dovolj dokazov iz meritev (ne modelov), pravzaprav vedno več, da naši izpusti CO2 ne uravnavajo podnebnih sprememb. Navajam nekatere prispevke na tem področju. 1) Prenos toplote s površin v ozračje Obstaja še drug mehanizem, ne le toplogrednost (absorpcija). Velika večina transporta toplote v nižjih plasteh ozračja se odvija prek molekularnih trkov. Sevalno ravnovesje prihaja do izraza šele na višini okoli 5,6 km, kjer je gostota ozračja pol manjša kot pri tleh, zato je 58 povprečna razdalja med molekulami večja, temperatura in s tem tudi hitrost molekul pa manjša, čas med trki je daljši, zato je verjetnost, da molekula spontano odda foton večja, prav tako pa je večja verjetnost, da foton zajame. S te plasti v vesolje uhaja največ sevanja, ki ga potem zaznajo sateliti v zemeljski orbiti. Erik Margan, 2025. (13) 2) Rast temperatur in CO2 Koncentracija CO2 raste zaradi dviganja temperature in ne obratno. Torej segrevanje ozračja ni posledica rasti CO2. Norveški znanstvenik dr. Humlum s sodelavci (2013) je z uporabo meritev temperatur po svetu dokazal, da rast CO2 zaostaja za rastjo temperatur zaradi naravnih vzrokov več mesecev do enega leta. (14) Dr. Humlum vsako leto izda tudi letni pregled podnebnih dogajanj na našem planetu. Vendar IPCC v 6.poročilu (AR6_WGI, 2021), fizikalne osnove, na 2.400 straneh, ne navaja tega avtorja! 3) Koncentracija CO2 zaostaja za rastjo temperatur. Rast celotnega CO2 torej ni vzrok podnebnim spremembam. Naših izpustov pa je v tem le 6 odstotkov. Koutsoyiannis in Kundzewicz (2020) sta z uporabo najbolj zanesljivih globalnih podatkov o temperaturah in koncentracijah CO2, zbranih iz več virov, ki zajemajo časovni interval 1980-2019, dokazala, da rast CO2 zaostaja za rastjo temperatur za dobo enega leta. (15) Tudi tega avtorja ni v AR6 poročilu IPCC. 4) Zaključki Komisije Državnega sveta RS o Posvetu DS in odgovor Vlade. (16) Sedmi zaključek navaja: »Učinek tople grede, ki ga prekomerno krepijo človeški izpusti toplogrednih plinov, ostaja predmet razprav. Hipoteza, da so antropogene emisije edini vzrok globalnega segrevanja, ni bila neposredno eksperimentalno dokazana.« V odgovoru na 7. zaključek Vlada med drugim navaja: »Jasno povezavo med večanjem koncentracije toplogrednih plinov v ozračju in višanjem temperature kaže tudi spodnji graf:« Graf kaže povezavo med temperaturo in CO2. Ne kaže pa vzročnosti, ki je vlada ne omenja. Ali CO2 raste zaradi višanja temperature, ali temperatura raste zaradi večanja CO2? V poglavju A4, točka 2) in 3) avtorji dokažejo iz meritev, da je rast CO2 posledica rasti temperature. 5) Zakaj se ozračje segreva? Sonce obseva Zemljo v glavnem z vidno svetlobo, ki je plini v atmosferi ne zadržijo. Del te svetlobe se odbije nazaj v vesolje, del pa se spremeni v toploto, ki segreva ozračje. Odbojnost (albedo) izkazujejo tako oblaki kot površina planeta. Če je odbojnost manjša, se več svetlobe spremeni v toploto. Nikolov in Zeller (2024) dokažeta na osnovi satelitskih podatkov, da je vzrok segrevanja atmosfere zmanjšanje albeda (odbojnosti), predvsem oblakov in ne toplogredni plini oziroma CO2 in voda (H2O). (17) Zmanjšanje albeda po letu 1980 in še posebej po letu 2000 je bilo s študijami ugotovljeno že pred tem. 6) Vloga oblakov in vodne pare (H2O) pri segrevanju ozračja Zaključek obravnave oblakov v študiji dr. W. Happerja je, da so za podnebne spremembe in segrevanje ozračja pomembni predvsem oblaki, torej stanje oblačnosti in vodna para. 59 Ter, da CO2 ni ''krmilna ročica'' za uravnavanje Zemljinega podnebja. (18) Tudi tega avtorja ni v poročilu IPCC, čeprav ima objave že pred več leti. 7) Empirični dokazi, ob sodelovanju umetne inteligence, nasprotujejo trditvi IPCC, da so CO2 izpusti človeštva krivi za podnebne spremembe. (19)(20) Dr. W. Soon in J. Cohler s soavtorji sta vpregla umetno inteligenco po imenu Grok 3 beta v pomoč pri pregledu obsežne literature, jo postavila za prvega avtorja v članku, kar posebej obrazložita na YT. W. Soona ne najdemo v 6. IPPC poročilu, kljub 30 letni znanstveni aktivnosti. 8) Podnebne spremembe poganjajo naravni procesi in ne izpusti CO2 človeštva. Dr. Hermann Harde (21) iz opazovanj dokaže ujemanje svojih zaključkov z žagasto krivuljo rasti CO2 iz observatorija na Mauna Loi. Koncentracija CO2 namreč niha v skladu z letnimi časi. Od oktobra do maja CO2 narašča, od junija do septembra pa upada. Vzrok je vegetacija predvsem na severni polobli. Obenem ugotavlja, da je rast CO2 na lokaciji Havajev, kjer je Mauna Loa, v zamiku za rastjo lokalne temperature za 6 do 7 mesecev, kar se tudi na globalnem nivoju ujema z ugotovitvami drugih raziskovalcev. IPPC tudi njega ne omenja v svojem poročilu. 9) ''Podnebje uravnava narava in ne človek'', je že leta 2008 dokazoval dr. Singer, ki je deloval (1924-2020) v skupini znanstvenikov iz celega sveta, na predavanju na Inštitutu Jožef Stefan. Pri tem je uporabil tudi IPCC podatke, vendar z drugačno interpretacijo. Njegovi zaključki so, da »dokazi jasno kažejo, da ogljikov dioksid neznatno prispeva h globalnemu segrevanju in zato ni „onesnaževalo“. To dejstvo še ni splošno priznano, zato nerazumni strahovi pred globalnim segrevanjem še vedno izkrivljajo energetsko in gospodarsko politiko. Vsa prizadevanja za zmanjšanje emisij CO2 na svetovni ali državni ravni so nesmiselna, v vsakem primeru pa neučinkovita in zelo draga. Na splošno je toplejše podnebje koristno.« (22) 10) Znanost in politika o podnebnih spremembah Prav vpletanje politike v znanost je prispevalo k temu, da informacije znanstvenikov, ki dokazujejo, da izpusti CO2 in metana (CH4) ne morejo uravnavati zemljine atmosfere, ne prispejo do javnosti. Stanje je, vse podprto z viri, odlično predstavil mag. Alkalaj s knjigo: Podnebna prevara (2010). (23) 11) 23. julija 2025 pa je v ZDA izšlo poročilo za ministrstvo za energijo: Kritični pregled vplivov emisij toplogrednih plinov na podnebje v ZDA (A Critical Review of Impacts of Greenhouse Gas Emissions on the U.S. Climate), znanstvenikov dr. John Christy, dr. Judith Curry, dr. Steven Koonin, dr. Ross McKitrick in dr. Roy Spencer. Javna razprava je bila do 2. septembra. Zaključne misli poročila: »To poročilo podpira bolj natančen in na dokazih temelječ pristop k oblikovanju podnebne politike, ki izrecno priznava negotovosti. Tveganja in koristi podnebnih sprememb pod vplivom naravnih in človeških dejavnikov je treba pretehtati glede na stroške, učinkovitost in stranske učinke vseh „podnebnih ukrepov“, ob upoštevanju potrebe države po zanesljivi in cenovno dostopni energiji z minimalnim lokalnim onesnaževanjem. Poleg nadaljnjega natančnega in neprekinjenega opazovanja globalnega podnebnega sistema bo pomembno, da se oblikujejo realistične predpostavke o prihodnjih emisijah, ponovno ovrednotijo podnebni modeli za obravnavo pristranskosti in negotovosti ter jasno priznajo omejitve študij o pripisovanju ekstremnih dogodkov. Za informirano in učinkovito odločanje je bistven pristop, ki priznava tako potencialna 60 tveganja kot koristi CO2, namesto da se zanaša na pomanjkljive modele in ekstremne scenarije.«(24) B. PRILAGAJANJE NA PODNEBNE SPREMEMBE Kmetijstvo je, z ozirom na druge panoge gospodarstva, bistveno bolj izpostavljeno vremenskim dogajanjem. Ekonomijo kmetijstva poslabšajo vremenske ujme oziroma izredni dogodki kot so daljša suša (uporaba brezpilotnikov z vodo), poplave, toča, zemeljski plazovi, izjemni vetrovi in nenadne temperaturne spremembe (pozeba, ipd.), požari – domnevna večja pogostost teh vremenskih pojavov. Zaščita proti ujmam je bila že doslej potrebna in ni novost. Ni pa dobra (poplave, suše, toča). Podnebne spremembe pa nam lahko prinesejo večjo pogostnost ekstremnih pojavov in s tem škode. V kmetijstvu je politika razogljičenja nesprejemljiva. Usmeritev proti CO2 je dokazano napačna, kar je pokazano v poglavju A. Kar je nujno je: 1. Preprečiti pozidave kmetijskih zemljišč, imamo jih močno pod evro povprečjem na prebivalca. Zagotovimo jih še za prihodnje generacije! 2. Rešitev je v strateškem prostorskem planiranju, za več občin skupaj, imamo 212 občin, predvsem industrijsko-poslovnoobrtnih con in stanovanjskih naselij. 3. Pozidave in gradnje na vodovarstvenih območij prepovedati (Magna, kanal C0 Ljubljana, novi načrti…). Voda je ob podnebnih spremembah ključnega pomena, tudi za prihodnje generacije. 4. Prepoved gradnje vetrnih elektrarn v slovenskem hribovju, tudi tam so prebivalci in kmetovanje pod težjimi pogoji kot v ravninah (Pohorje, Kras, Loški Potok, Ojstrica, Paški Kozjak, Rogatec, itd.). Jih želimo pregnati, kot se to dogaja v tujini? 5. Ustava ščiti hribovsko prebivalstvo: 71.člen (varstvo zemljišč): »Država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek prebivalstva na gorskih in hribovitih območjih. 6. Ni predpisov za hrup vetrnic in oddaljenost, na kar opozarjamo mnogi že več kot 15 let. Imamo domače negativne izkušnje na Krasu z vetrnico pri Dolenji vasi, KS Senožeče, občina Divača. Ljudje so v brezpravnem položaju, inšpekcija ne ukrepa z izjavo, da ni predpisov, ne za hrup ne za oddaljenost od VE do bivališč, šol, vrtcev in delovnih mest.. Pri določenih razmerah zaradi hrupa vetrnice ni spanja. Gre za kršenje Ustave RS v 2. členu: Slovenija je pravna in socialna država. 7. Vetrne elektrarne nimajo delovnih mest, subvencije gredo v tujino, plačujemo tuja delovna mesta, uničujejo turizem s hrupom in prisotnostjo. Vse zaradi dogme, da so izpusti CO2 krivi, da je topleje. Primer iz Hrvaške: Vetrne elektrarne nad Senjem onemogočajo turizem zaradi posebnega pulznega hrupa v nizkofrekvenčnem področju (pod 200 Hz) in kot infrazvok (pod 20 Hz), ki nastaja, ko gre krilo vetrnice mimo stebra. Ta hrup gre tudi skozi zaprta okna (dolga valovna dolžina). (25) Infrazvok in nizkofrekvenčni hrup sta skozi 20 let življenjske dobe vetrnic škodljiva za zdravje in dobro počutje (definicija zdravja po SZO/WHO): preprečujeta spanje med drugim, zato so gosti pobegnili. 8. Prepoved gradnje sončnih elektrarn na kmetijskih zemljiščih. Zemljišča morajo biti prosta tudi za menjave kultur, ne pa, da bi investitor povsod izigraval s pridelavo jagod pod paneli (primera: Krvavi Potok, Hrpelje Kozina; Zgornje Počakovo, Radeče). 61 Politika je dolžna sporočiti evropski komisiji, da Slovenije ne bomo uničevali z obnovljivimi viri, treba je zmanjšati odstotek OVE. VE in SE so nezanesljivi viri, dražijo infrastrukturo, ne dajejo toplote. Problem je onesnaževanje zraka. Problem je premalo varčna raba energije. 9. Ukiniti je treba dodajanje biogoriv v motorna goriva, kar jim dviga ceno. Pridelava rastlin za biogoriva je nesmotrna, še posebej ob pomanjkanju kmetijskih površin. 10. Prečistiti je treba program Skupne kmetijske politike 2023-2027, zato imamo odprte roke, kot piše: „Pri novi skupni kmetijski politiki EU je namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na rezultatih in smiselnosti (smotrnosti) ukrepov. Države članice v večji meri same odločajo, kako najbolje izpolniti skupne cilje evropske kmetijske politike in se hkrati odzvati na specifične potrebe svojih kmetov, podeželskih skupnosti in širše družbe.“ Nam ni treba izgubljati kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi OVE. (26)(27) 11. Prepoved dodatkov za hrano govedi zato, da ima manj izpustov metana. Evropska komisija je predstavila strategijo EU za zmanjšanje emisij metana. Izjavljajo: „Metan je za ogljikovim dioksidom drugi največji povzročitelj podnebnih sprememb.“ Trditev nima znanstvene osnove. Količine CH4 so v zraku minimalne. Vpliv izpustov iz govedoreje na podnebne spremembe ni znanstveno dokazan! 12. Sončne elektrarne na kmetijskih zemljiščih. Program predvideva sončne elektrarne na kmetijskih zemljiščih z obrazložitvijo, da bodo ščitile posevke pred točo. Imamo že nekaj poškodb sončnih panelov zaradi toče, zato je ideja slaba. ZAKLJUČEK Namesto škodljive in drage vojne proti CO2 in arbitrarnih odstotkov OVE, brez ocen o učinkih na podnebne spremembe, podprimo kmetijstvo. V prispevku so dokazi, da izpusti CO2 človeštva niso problem in ne spreminjajo podnebja. Od Evropske komisije je nujno zahtevati poročilo o dosedanjih učinkih ukrepov na podnebne spremembe. LITERATURA 1. https://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/w ww/climate/text/sl/publications/podnebne_r azmere_v_sloveniji_71_00.pdf 2. Chi Chen et al.,Nature Sustainability | Vol 2 | February 2019 | 122–129 https://www.nature.com/articles/s41893019-0220-7 3. https://co2coalition.org/wpcontent/uploads/2021/11/2015-CohenHapper-Fundamentals-of-Ocean-pH.pdf 4. https://www.consilium.europa.eu/sl/policies /paris-agreement-climate/ 5. https://sodobnipodjetnik.si/swot-analizadefinicija-in-primeri/ 6. https://www.thoughtco.com/chemicalcomposition-of-air-604288 7. https://sl.wikipedia.org/wiki/Zrak 8. https://gml.noaa.gov/ccgg/trends/ 9. Margan E. (ŽiT 2019), https://radlek.si/wpcontent/uploads/2019/12/Antropogenidele%C5%BE-CO2-v-ozra%C4%8Dju-1.- del-1.pdf 10. Margan, E. (ŽiT 2019), https://radlek.si/wpcontent/uploads/2019/12/Antropogenidele%C5%BE-CO2-v-ozra%C4%8Dju-2.- del-1.pdf 11. Ogrin, T. (2024). Dnevnik, 22.11.2024 https://www.dnevnik.si/mnenja/odprtastran/zeleni-prehod-ceno-bomo-spoznaliko-bomo-na-cilju-2-2703417/ 12. Ogrin, T. (2023). Delo, 8.7.2023 https://www.delo.si/mnenja/pismabralcev/nehajmo-napadati-ogljikov-dioksid 13. Margan, E. (2025). Zbornik posveta v DS 62 14. Humlum, O. et al. (2013) https://www.sciencedirect.com/science/artic le/abs/pii/S0921818112001658?via%3Dihu b 15. Koutsoyiannis, D., Kundzewicz, Z. W., (2020), https://www.researchgate.net/publication/34 4316410_Atmospheric_Temperature_and_ CO2_Hen-or-Egg_Causality_Version_1 16. Vlada RS, dopis št. 00202-5/2025/5 z dne 25.2.2025 17. Nikolov, N., Zeller, K.F. (2024) https://www.mdpi.com/2673-7418/4/3/17 18. Happer, W. (2024) https://eike-klimaenergie.eu/wpcontent/uploads/2024/07/Happer_TalkIKEK-16-Wien.pdf 19. Grok 3 beta, Soon, W et al., (2025) https://scienceofclimatechange.org/wpcontent/uploads/SCC-Grok-3-Review-V51.pdf 20. Soon, W., Cohler, J. (Nelson, T. Podcast) (2025) https://www.youtube.com/watch?v=L4dLlD piXnA 21. Harde, H. (2019) 22. Singer, S.F. (2008) https://videolectures.net/kolokviji_singer_n nha/ 23. Alkalaj, M. (2010) , Podnebna prevara, Orbis, Ljubljana https://marjankogelnik.files.wordpress.com/ 2015/03/podnebna-prevara.pdf dopolnjeno 2011 24. https://www.energy.gov/sites/default/files/2 02507/DOE_Critical_Review_of_Impacts_of_ GHG_Emissions_on_the_US_Climate_July _2025.pdf 25. Vetrna Elektrarna Senj (HR) https://n1info.hr/vijesti/kineskavjetroelektrana-u-senju-ne-moze-dobitiuporabnu-dozvolu-zbog-buke-gosti-namotkazuju/ 26. https://www.gov.si/zbirke/projekti-inprogrami/skupna-kmetijska-politika-poletu-2020/ 27. https://skp.si/ 63 70 Indeks avtorjev / Author index Blekač Erika ................................................................................................................................................................................. 13 Gams Matjaž .................................................................................................................................................................................. 7 Gialelis Giannis ............................................................................................................................................................................ 13 Horvat Laura ................................................................................................................................................................................ 13 Jeretina Janez ............................................................................................................................................................................... 30 Kozelj Daniel ................................................................................................................................................................... 17, 22, 64 Kožuh Ines ................................................................................................................................................................................... 13 Lovrenčič Držanič Irena ............................................................................................................................................................... 13 Margan Erik ................................................................................................................................................................................. 49 Mihalič Rafael .............................................................................................................................................................................. 42 Ogrin Tomaž ................................................................................................................................................................................ 54 Rudež Urban ................................................................................................................................................................................. 42 Šinik Bogdan ................................................................................................................................................................................ 34 Tošić Aleksander .......................................................................................................................................................................... 34 Valenčič Matjaž............................................................................................................................................................................ 38 Verbič Jože ................................................................................................................................................................................... 30 71 Miti in resnice o varovanju okolja Myths and Truths About Environmental Protection Uredniki l Editors: Matjaž Gams Rafael Mihalič Tomaž Ogrin Erik Margan