Prispevki za novejšo zgodovino, Vol. 65, No. 2 (2025)

65 2 (2025)
ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
PRISPEVKI 2
INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
INŠTITUT ZA NOVEJŠO ZGODOVINO
PRISPEVKI
ZA NOVEJŠO
ZGODOVINO
Le nik LXV Ljubljana 2025 Š e ilka 2
P ispe ki za no ejšo zgodo ino
Con ibu ions o he Con empo a y His o y
Con ibu ions a l’his oi e con empo aine
Bei äge zu Zei geschich e
UDC/UDK 94(497.4) "18/19 "
ISSN 0353-0329 ( iskana izdaja)
2463-7807 (sple na izdaja); h ps://ojs.inz.si/pnz
DOI h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.2
U edniški odbo /Edi o ial boa d: d . Ju e Gašpa ič (gla ni u ednik/edi o -in-chie ),
d . Mojca Šo n (names nica gla nega u ednika), d . And ej Panču , d . Ma ko Zajc,
d . Filip Čuček, Mihael Ojs e šek, Neja Blaj H iba , d . I an Sablin, d . Ma in Moll,
d . Adéla Gju ičo á, d . And eas Schulz
Lek u a/Reading: d . And eja Jeze nik (slo .), Linda Kosmy yk (ang.)
P e odi/T ansla ions: S udio S.U.R, Ba ba a Skubic
Bibliog a ska obdela a/Bibliog aphic da a p ocessing: Ana C ek
Izdaja elj/Published by: Inš i u za no ejšo zgodo ino/Ins i u e o Con empo a y His o y,
P i oz 11, SI-1000 Ljubljana, el. (386) 01 200 31 20, ax (386) 01 200 31 60,
e-mail: ju e.g[email p o ec ed]
So inance /Financially suppo ed by: Ja na agencija za znans eno azisko alno in ino acijsko
deja nos Republike Slo enije/ Slo enian Resea ch and Inno a ion Agency
Računalniški p elom/Typese ing: S udio Aleja d.o.o.
Tisk/P in ed by: Medium d. o. o.
Cena/P ice: 15,00 EUR
Zamenja e/Exchange: Inš i u za no ejšo zgodo ino/Ins i u e o Con empo a y His o y,
P i oz 11, SI-1000 Ljubljana
P ispe ki za no ejšo zgodo ino so indeksi ani /a e indexed in: Scopus, ERIH Plus, His o ical
Abs ac , ABC-CLIO, PubMed, CEEOL, Ul ich’s Pe iodicals Di ec o y, EBSCOhos
Š e ilka pisa az id medije : 720
Za znans eno ko ek nos članko odgo a jajo a o ji/ The publishe assumes no
esponsibili y o s a emen s made by au ho s
Fo og a ija na naslo nici:
Hein ich We ach d o ani ljubljanske Filha monije med slikanjem ene od d eh slik
za ljubljanski hospic, 1910, o og a ija.
H ani Mes ni muzej Ljubljana.
3
Vsebina
Razp a e – A icles
Ju ij Pe o šek, »Kdo seje p epi ?«. Soočenje nap ednjako (libe alce )
s ka oliško s anjo od us ano i e Slo enskega d uš a 1891 do napo edi
I. slo enskega ka oliškega shoda 1892 / “Who Sows Disco d?”.
The Con on a ion be ween P og essi es (Libe als) and he Ca holic Side
om he Founding o he Slo enian Socie y in 1891 o he Announcemen
o he Fi s Slo enian Ca holic Cong ega ion in 1892 ................................................................ 10
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić, Vmesna iden i e a in podje niki
na Slo enskem a s o-og ski dobi / In-be ween Iden i y and
En ep eneu s in he Slo enian Lands du ing he Aus o-Hunga ian E a ..................... 31
Filip Čuček, »U a nali so sko aj se eke na Zgo njem in S ednjem Š aje skem,
pus ili so pa eke na Spodnjem Š aje skem, […] da di jajo […] in delajo
nep ecenlji o škodo«. Regulacija Sa inje med P iho o in Le cem (1876–93)
in njene posledice / “Almos All he Ri e s in Uppe and Cen al S y ia
Ha e Been Regula ed, While he Ri e s in Lowe S y ia Ha e Been Le […]
o Run Wild […] and Cause Ines imable Damage.” Regula ion o he Ri e
Sa inja be ween P iho a and Le ec (1876–93) and I s Consequences.......................... 54
Te eza P eše en, Indus ijska p edela a ži il sp eminjajoči se s a nos i:
pli demog a skih sp ememb na p oiz odnjo / Indus ial Food P ocessing
in a Changing Reali y: The Impac o Demog aphic Change on P oduc ion .............. 78
Be i Že o c, Cul u al and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e
Hein ich We ach (1858–1929), I. The Pain e ’s Beginnings and Se ling in
Ljubljana / Kul u nozgodo inski o is ži ljenja slika ja Hein icha We acha
(1858–1929), I. Zače ki in us ali e slika ja Ljubljani ............................................................ 98
Mi a Dela ec Touhami, Med sla o in pozabo – No be on Wu zbach,
pl. Tannenbe g / Be ween Fame and Obli ion – No be on Wu zbach,
he Noble Tannenbe g .................................................................................................................................. 118
Robe De e ak, »Kdo si p idobi p ija elja, najde zaklad«. Vpli Pohodo
p ija eljs a na sodelo anje med Go ico in No o Go ico / “Who Finds
a F iend Finds a T easu e”. The Impac o he F iendship Ma ches on
he Coope a ion be ween Go izia and No a Go ica ................................................................ 135

4
Jan Sla iček, Educa ion, Science, and Resea ch unde he Technoc a ic
and Ideological P ism: A View h ough he Lens o he Cen al Commi ee
o he Communis Pa y o Czechoslo akia’s Concep ual Documen s du ing
he Two “No malisa ion” Decades / Izob aže anje, znanos in azisko anje
skozi ehnok a sko in ideološko p izmo: pogled skozi lečo koncep ualnih
dokumen o cen alnega komi eja komunis ične pa ije Češkoslo aške
d eh »no malizacijskih« dese le jih .............................................................................................. 158
D agana Gundogan, Na aša Miliće ić, Seg ega ed Special Educa ion o
Visually Impai ed Child en in Socialis Se bia – Isola ion and/o P epa a ion
o Li e and Wo k? / Seg egi ano posebno izob aže anje slepih in slabo idnih
o ok socialis ični S biji – izolacija in/ali p ip a a na ži ljenje in delo? ................... 179
Ju e Skubic, D užboslo no azisko anje nasilja nad ženskami poli iki
na d užbenih om ežjih: ino a i ne me ode in ehnike / Violence agains
Women in Poli ics in Social Science Resea ch: Inno a i e Me hods
and Techniques ................................................................................................................................................. 202
Ma ina Tone , Veliki poža 2022: pogledi in s ališča glede pogozdo anja
pogo ele k aške k ajine / The Disas ous Fi e o 2022: The Views and
A i udes owa ds he Re o es a ion o he Bu ned Ka s Landscape............................ 225
Jubileji – Jubilees
Ob sedemdese le nici Damijana Guš ina
(Zdenko Čepič) ................................................................................................................................................ 251
F ance K esal – de e dese le nik
(Ža ko Laza e ić) ............................................................................................................................................ 256
In memo iam
Mi osla S iplo šek (1935–2025)
(Ju e Gašpa ič) ................................................................................................................................................. 259
5
Ocene in po očila – Re iews and Repo s
Elisabe h Leake, A ghan C ucible: The So ie In asion and
he Making o Mode n A ghanis an.
(I an Sablin) ........................................................................................................................................................ 263
Jasmina Tumbas, »I am Jugoslo enka!«. Feminis Pe o mance Poli ics
du ing and a e Yugosla Socialism.
(Saša Hajzle ) ..................................................................................................................................................... 268
Ju ij Pe o šek, »Nap edna on a«. O ganizacijske, idejne in poli ične
po eze slo enskega libe alizma med s e o nima ojnama.
(And ej Rah en) ............................................................................................................................................... 273
Po očilo o medna odni kon e enci »Places o C oss-Bo de In e ac ion
in His o y: The Alps-Ad ia ic Region and Beyond« [P os o i čezmejnega
s ika zgodo ini: alpsko-jad anska egija in ši še] in azs a i »Ne e Mind
he Bo de s: ljudje, p os o i in čezmejne p akse med Alpami in Jad anom«
No i Go ici.
(Ju e Ramšak in Ma eja Režek) ............................................................................................................. 276
Ma eja Jemec Tomazin, Ma ko Tomazin, Neža S mole, u ., Gasilski
e minološki slo a .
(Mojca Šo n) ...................................................................................................................................................... 278
Ma ko Š epec, Zgodbe spomeniko p e s e o ne ojne.
(I an Smiljanić) ................................................................................................................................................ 280
6P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
7
U edniško ob es ilo
P ispe ki za no ejšo zgodo ino je ena os ednjih slo enskih znans enih zgodo ino-
pisnih e ij, ki obja lja eme s pod očja no ejše zgodo ine (19., 20. in 21. s ole je)
s ednje in jugo zhodne E ope.
Od le a 1960 e ijo edno izdaja Inš i u za no ejšo zgodo ino (do le a 1986 je
izhajala pod imenom P ispe ki za zgodo ino dela skega gibanja).
Re ija izide ik a le no slo enskem jeziku in naslednjih ujih jezikih: angleščina,
nemščina, s bščina, h aščina, bosanščina, i alijanščina, slo aščina in češčina. Članki
izhajajo z iz lečki angleščini in slo enščini e po ze ki angleščini.
A hi ski le niki so dos opni na Zgodo ina Slo enije - SIs o y.
In o macije za a o je in na odila so dos opni na h ps://ojs.inz.si/pnz.
Edi o ial No ice
Con ibu ions o Con empo a y His o y is one o he cen al Slo enian scien i ic
his o iog aphic jou nals, dedica ed o publishing a icles om he ield o
con empo a y his o y ( he 19 h, 20 h and 21s cen u y).
I has been published egula ly since 1960 by he Ins i u e o Con empo a y
His o y, and un il 1986 i was en i led Con ibu ions o he His o y o he Wo ke s’
Mo emen .
The jou nal is published h ee imes pe yea in Slo enian and in he ollowing
o eign languages: English, Ge man, Se bian, C oa ian, Bosnian, I alian, Slo ak and
Czech. The a icles a e all published wi h abs ac s in English and Slo enian as well
as summa ies in English.
The a chi e o pas olumes is a ailable a he His o y o Slo enia - SIs o y web
po al.
Fu he in o ma ion and guidelines o he au ho s a e a ailable a h ps://ojs.
inz.si/pnz.
14 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Na nap edni s ani, za ka e o sice socialno p ašanje ako ekoč ni obs ajalo,22
so se is em času us a ili udi ob socialis ičnem gibanju. P ed em je nezanimanje
za socialne p obleme spodbudilo k ojaškega mojs a Ma ijo Kunca, da je na p em
ja nem shodu Slo enskega d uš a, 15. eb ua ja 1891 Ljubljani, opozo il, naj jih
sekako upoš e ajo in u s ijo d uš eni p og am. Po njego em opozo ilu je d u-
š eni odbo nik I an Ta ča pohi el z odgo o om, da bodo, azumlji o, imeli »go ko
s ce za slo enskega kme a in ob nika«. Več o em ni go o il, zaželel je le, da bi na
p ihodnjem d uš enem shodu nas opil go o nik, ki bo » az il ob niko p og am in
jasno po edal, česa jim eba, ka e e so njih želje in zah e e. ‚Slo ensko d uš o‘ bode
go o o z eseljem podpi alo in zago a jalo se, ka je po ebno slo enskim ob nikom,
zah e alo pa udi, da so ob niki edno za ezniki naši, da udi oni sp ejmo na odni
naš p og am.«23 Glede socialis ičnega gibanja pa je Slo enski na od ugo a ljal, da se
socializem ši i udi med slo enskimi dela ci. Temu se ni čudi i, saj je si omaš o p i
nas sko aj splošno, dela ska beda je elika, socializem pa obljublja se, ka si kdo želi.
Z nap edne s ani podpi ajo zakoni a p izade anja dela skega s anu – »poš enemu
delu – poš ena plača«, o je naše geslo. »B ez domo inski socijalizem pa bodemo
pobijali odločno, ke je le- a najne a nejši so ažnik na odnos nega našega p izade a-
nja.« Sice pa bodo o kočlji o p ašanje ešili d ugi, ečji in mogočnejši na odi, nam
ne bo p eos alo d ugega ko sp eje i o, ka bodo dognali ho é ali neho é. Najbolj s a-
s en nasp o nik socialis ičnih nauko p i seh na odih in seh deželah pa je poli ični
ka olicizem, ki hoče obno i i s ednje eške d užbene azme e.24
Nap edna s an je za ačala udi k ščanski socializem. V njem ni idela deja -
nika, ki bi lahko p ed ugačil d užbena nasp o ja, pač pa le »žleb, po ka e em bi adi
kle ikalci napeljali odo na s oj mlin«. Ka oliško gibanje si je želelo po ni i s ojo
nekdanjo elja o in ugled, za o je sp emenilo s ojo u jeno ak iko, se op ijelo social-
nega p ašanja in sk palo k ščanskosocialni p og am. Po Na odo em mnenju je bil za
Slo ence p epi o eše anju socialnega p ašanja od eč, saj na o, ko je že opozo il,
ne mo ejo pli a i. Pono il je udi odilo, da je naloga nap ednjako pobija i b ez-
domo inski socializem, a udi u za adi njenega za zemanja za k ščanski socializem
s ka oliško s anjo ne mo e bi i soglasja. Ta je podlaga b ezdomo inskega poli ičnega
ka olicizma, ki ga bodo pobijali, ke je ne a en naši na odnos i in lahko odi azme e,
ki so klasično popisane po es i 4000.25 Ta ča je znani poli ični pam le 26 – »
zače ku dokaj duho i o, končnih pogla jih pa že jako ohlapno zg ajeno pe si lažo
Mahniče ih nazo o «,27 je edaj obja ljal Ljubljanski z on.28 V času, ko so izhajala p a
22 I an P ija elj, Slo enska kul u nopoli ična in slo s ena zgodo ina 1848–1895: pe a knjiga (Ljubljana: D ža na založ-
ba Slo enije, 1966), 318.
23 »P i ja ni shod ‚Slo enskega d uš a‘ Ljubljani,« 2.
24 »Ruda ski shod,« Slo enski na od, 6. 4. 1891, 1.
25 »Nekoliko besed o k ščanskem socijalizmu,« Slo enski na od, 11. 4. 1891, 2. Gl. udi P ija elj, Slo enska kul u nopo-
li ična in slo s ena zgodo ina, 318, 319.
26 Bo is G abna , »U opije in an iu opije slo enski li e a u i 19. s ole ja,« : D ago Baj , u ., Ma ična k ila: izbo
slo enskih znans eno an as ičnih zgodb (Ljubljana: Tehniška založba Slo enije, 1978), 91.
27 P ija elj, Slo enska kul u nopoli ična in slo s ena zgodo ina, 317.
28 [I an Ta ča ], »4000: času p ime na po es iz p ihodnjih dôb: po zo ih d . Ničmaha napisal d . Ne ésekdo,«
Ljubljanski z on 11, š . 2–12 (1891): 67–73, 131–39, 195–202, 259–66, 323–30, 387–93, 451–60, 515–24, 579–88,

15
Ju ij Pe o šek: »Kdo seje p epi ?«. Soočenje nap ednjako (libe alce ) s ka oliško s anjo ...
nadalje anja Ta ča je e po es i, so Slo enskem d uš u posebej pouda ili, da niso
b ez e ci, in o na ka oliški s ani dob o edo, njiho e nasp o ne di e pa so poli ična
nepoš enos . V esnici g e le za eno s a : boj med in eligenco in neumnos jo!29
Beseda o azdo u
Nap edna s an se je posebej us a ila ob azme ah, do ka e ih je p išlo po poli-
ičnem azdo u na K anjskem z us ano i ijo Ka oliškega poli ičnega in Slo enskega
d uš a. Pono ila je že iz ečeno s ališče, da je do nas anka SD p i edla b ezmejna
gospodoželjnos s anke, ki si je po k i ici p ilas ila konse a i no ime, uničila s a o
slo ensko složnos in na K anjskem na d oje azcepila na odne če e.30 Zdaj bla i
poš ene in zaslužne nap ednjake ko b ez e ce in p a ca e pioni je An ik is a, in ni
čudno, da je s a o načelo calumnia e audac e , sempe aliquid hae e (pogumno ob e-
kuj, edno se kaj p ime!) učinko alo na p ep os o ljuds o in SD med njim ni našel
po sod p ičako anega odzi a. Za o so se odločili, da začnejo izdaja i lis Rodoljub, ki
naj p od e se na odne sloje. Njego o izhajanje so napo edali zače ku junija 1891
in opozo ili, da bo lis sakoga , ki bi jih ob ože al delo anja zope duho niški s an ali
celo zope e o, pos a il na laž. Tudi ne bo enačil isoko spoš o anega (duho niškega)
s anu, ki ima za na od ne enlji e zasluge, z nasp o no (poli ično) s anjo. Njego o
odilo bo o i e in e, sua i e in modo (s ogo o sami s a i, enda na blag način).31
SD je, ako ko nasp o na s an, ugo a ljal, da je azdo na K anjskem oči en. Tu
deluje a, ko ju je označil, d e »s anki«. P a se sklicuje na s a o konse a i no dedi-
ščino, d uga (nap edna s an), ki je do edaj bolj ali manj ži ela ob komp omisih in s
em ni nič dosegla, pa se je od ekla polo iča s u in p izna a njun obs oj, »dokle se
bodo zago a jala in zas opala načela, kako jih sedaj zas opa nam nasp o na s anka«.
Ta je s ojem jed u so ažna saki na odnos i in je končni posledici b ezdomo-
inska, ke končno d ugačna ko b ezdomo inska udi ne sme bi i. To je bilo edaj
uda no nap ednjaško geslo zope ka oliško s an. Ta je udi k a kem času bla o
pokopala najodličnejše slo enske pesnike. Imenuje se konse a i na, esnici pa
noče nič oh ani i, ampak azd e i se, ka smo us a ili li e a u i in poli iki. Če se
aki s anki pos a imo b an, da oh animo, ka smo us a ili do sedaj, smo p a em
pomenu konse a i ni mi, a ne ona!32
645–54, 707–18. Slo enski na od je na zače ek izhajanja 4000 opozo il 3. 2. 1891 (»Domače s a i: ‚Ljubljanskega
z ona‘,« Slo enski na od, 3. 2. 1891, 2). Ta ča je a po es je is em le u izšla udi knjižni obliki ([Ta ča , I an],
4000: času p ime na po es iz p ihodnjih dôb: po zo ih d . Ničmaha napisal d . Ne ésekdo: pona is iz »Ljubljanskega
z ona« (Ljubljana: [I an Ta ča ], 1891)).
29 »‘Slo enskega d uš a‘ olilni shod,« Slo enski na od, 14. 4. 1891, 2, 3.
30 P im. udi Pe o šek, »Libe alni pogled na ideološko in poli ično azhajanje,« 109.
31 »‘Slo enskega d uš a‘ III. ja ni d uš eni shod,« Slo enski na od, 5. 6. 1891, 1, 2. Gl. udi »Na odno nap edna
s anka,« Slo enski na od, 9. 6. 1891, 1. »‘Slo enskega d uš a Ljubljani‘ p i le ni občni zbo ,« Slo enski na od,
29. 12. 1891, 2.
32 Ibid., 2. »Dne ne no ice: ‚Slo enska nap edna s anka‘,« Slo enec, 6. 6. 1891, 3. Gl. udi »Na odno nap edna s anka,«
1. Dušan Ke ma ne , Slo enska poli ika le ih 1879 do 1895: poli ičnozgodo inske opombe k pe i knjigi I ana P ija elja
Slo enske kul u nopoli ične in slo s ene zgodo ine 1848–1895 (Ljubljana: D ža na založba Slo enije, 1966), 493.
16 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Ko emo, so bili nap ednjaki z dogma ično-zak amen alnega idika lojalni ka o-
ličani zasebnem ži ljenju, azlično pa je bilo njiho o azume anje določenih azse-
žnos i k ščans a, očneje ka oliš a, ko eligije. Ta bi mo ala os a i na zasebni a ni
in ne bi smela ime i nikak šnega pli a na d užbeno in poli ično ži ljenje.33 Izja ljali
so, da bodo edno nas opali p o i iz abljanju e e zope sakemu iz azi ejšemu gibanju
na odne ideje. Ve a je se eda s e inja našega na oda, a udi na odnos ni pogans o,
ko se uči najno ejši dobi. Ve a kljub azdo u ni ne a nos i in udi azdo se u egne
po a na i, če bi duho ščina sp e idela, da hodi k i a po a.34 O azdo u na K anjskem
je skladno s pouda ki Slo enskega d uš a in Slo enskega na oda pisal udi Rodoljub.35
Oglasil se je še Slo enec, ki je posebej pouda il, da so na K anjskem po sem azdeljeni
na d a nasp o na abo a. »P je med nami p e ezan«.36 O em, kaj se je pod njim
pokazalo, je pole i 1891 s ekla ši oka polemika med Slo encem in Slo enskim na odom.
Polemika je zaznamo ala čas od us ano i e Slo enskega d uš a le a 1891 do napo-
edi I. slo enskega ka oliškega shoda le a 1892.
Kdo seje p epi ?
Slo enče pogled
Polemiko o p ašanju, kje iska i z ok, da je na K anjskem nas opil azdo , so
d ugi polo ici julija 1891 začeli p i Slo encu azmišljanju »Kdo seje p epi ?«.
Pojasnili so, da ga nočejo še bolj azši i i, em eč p ed sem so ojakom zunaj K anjske
pojasni i azme e naši ožji domo ini. Po em naj nep is anski b alec sodi, kdo seje
p epi in us a ja pogubni azpo .37 Dob o le o p ed em so na s oje idenje azme
deželi so ojake zunaj K anjske opozo ili na nap edni s ani.38
Slo enec je pokazal na obe sp i s ani – s ojo, konse a i no, in nap edno, ki jo je
dosledno imeno al libe alno. Za ka oliško ozi oma konse a i no s an je opoza jal,
da ko enini na odu, ki je konse a i en, z es s ojim šegam in na adam in neoma-
hlji o dan e i s ojih p adedo . Konse a i na s an hoče oh ani i o, ka so mod i
ljudje od nekdaj spozna ali ko dob o in p a o, p ipisujejo pa ji »kle ikalno« ime, ke
se es boj p o i njej odi p o i duho nikom ali kle ikom in is im, ki duho nikom p i-
zna ajo p a ico go o i i ne le na p ižnici, ampak udi ja nem ži ljenju. D uga, libe-
alna s an je uje seme, ki ga je ok časa p inesel slo enske k aje. Njene na idez lepe
33 O em gl. pod obneje Z onko Be gan , K anjska med d ema I anoma: idejno-poli ično soočenje slo enskega poli ičnega
ka olicizma in libe alizma na p ehodu iz 19. 20. s ole je (Ljubljana: Inš i u za globalne poli ične š udije, 2004),
18–20, 99, 103.
34 »‘Slo enskega d uš a‘ III. ja ni d uš eni shod,« 2.
35 »‘Rodoljubu‘ na po !,« Rodoljub, 4. 7. 1891, 1, 2. »Kdo nas je azd ojil?,« Rodoljub, 1. 8. 1891, 1, 2.
36 »Kdo seje p epi ? I.,« Slo enec, 21. 7. 1891, 1.
37 »Kdo seje p epi ? III.,« Slo enec, 25. 7. 1891, 1.
38 Pe o šek, »Libe alni pogled na ideološko in poli ično azhajanje,« 101, 102.
17
Ju ij Pe o šek: »Kdo seje p epi ?«. Soočenje nap ednjako (libe alce ) s ka oliško s anjo ...
ideje so esnici pogubne in škodlji e. Na K anjsko so jih zanesli nemško-libe alni lis i
in izob aženci, ki so se na zeli ujega duha na š udijih elikih mes ih. Izko enini i
skušajo se, ka je s a o in dob o. To je medna odna z eza, ki se bo i p o i k ščanskim
načelom, ce k enim na edbam in iz ajanju eh načel p ak ičnem ži ljenju. Libe alne
s anke em slabem pomenu besede E opi bijejo boj p o i e i in ce k i. To načelo
po sod po ezuje libe alce p o i konse a i cem. Ko bi e jeli libe alnemu časopisju,
bi pomislili, da ni bolj zabi ih, neumnih ali hudobnih ljudi na s e u, ko so konse a-
i ci. Slo enska nap edna s an je s ojem bis u libe alna slabem pomenu besede,
slo enski libe alizem je zmes slo enskega duha z nemškim e skim a nodušjem.39
Slo enec je e sko » a nodušje« p eds a il ko zaniče anje ali celo s as no so a-
š o do e nih. Kaže se napadih, zaniče anju, zme janju in g denju duho niko e
ežnjo e o od ini i na zadnje mes o z u emelji ijo, da poli iki in sploh ja nem
ži ljenju nima ali saj ne bi smela ime i nobene loge. Libe alna s an dokazuje, da je
načelna nasp o nica e e in sploh k ščanskega ži ljenja, čep a ob saki p iložnos i
di, da je e a s e inja sakega Slo enca. »Ali so o ej p ed zno lažnji i in a izejski,
ali pa oliko zaslepljeni, da sami ne edó, kaj delajo. Mi se d znemo di i p o.«40 Tu
je bil Slo enec do nap edne s ani k i ičen, saj je bilo e sko čus o ses a ni del nje-
nega bi anjskega ednos nega odila; njeno nasp o o anje poli ičnemu ka oliš u
pa je bilo znano.41 Slo enec je ko p ašlji o na edel udi is o e enje nasp o ne s ani
z nap edkom. »‘Nap edek‘ je njih p a bomba p o i nazadnjaškim konse a i cem.«
Takega značaja ji ni p izna al, em eč ji je oči al napuh in nadu o p e ze nos . »Bis o
omike aše je ono p e ze no mišljenje, da je e a po ebna k ečjemu še kakemu
pas i ju Suhi k ajini.«42
Slo enec je za nil oči ke nap ednjako o b ezdomo inskos i in nemšku a s u
slo enskega duho niš a. Sp aše al je, ali lahko imenujejo slo enskega duho nika iz
K anjske, ki bi se p i zadnjem ljudskem š e ju (1890) op edelil za Nemca, ali edó za
ka e ega, ki ne bi bil na očnik slo enskega lis a, ali edó za koga, ki bi g dil slo ensko
domo ino, ne p ispe al za slo ensko p os e o, bil član Südma ke ali Schul e eina, na
p ižnici ali d ugih k ajih učil so aži i slo enski jezik. Poz al je, naj p idejo na dan z
imeni, in pos a il p ašanje, zakaj ob pomanjkanju dokazo zlobno sumničijo, da so
k anjski duho niki b ezdomo inski in se b a ijo z nemšku a ji. Pos edi je po njiho-
em mnenju bilo nekaj d ugega – da nap ednjake boli, ke k anjska duho ščina zdaj
esno azmisli, p eden od ine gmo na s eds a za njiho e »s anka ske namene«, o
je da o e za či alnice, azne lis e in knjige, na odna podje ja in d ugo. Zapisal je, da
duho ščina udi zdaj da uje za na od in domo ino, oda ne oke is ih, ki jo g dijo
in bla ijo, em eč is im, ki so os ali z es i s a i slo enski zas a i – geslu se za e o,
dom, cesa ja. »To, gospôda, Vas boli, ke pog eša e ‚č ne‘ ži ine, ki Vam je delala lako
39 »Kdo seje p epi ? III.,« 1 (Slo enec). P im udi »Kdo seje p epi ? II.,« Slo enec, 23. 7. 1891, 1.
40 »Kdo seje p epi ? II.,« 1 (Slo enec).
41 O em pod obneje Ju ij Pe o šek, »Velikonočna misel libe alne s ani od azcepa slo enski poli iki 1890 do konca
a s ijske dobe 1918,« : Miha Šimac, u ., Miscellanea (Ljubljana: Teološka akul e a Uni e ze Ljubljani, 2024),
196–218.
42 »Kdo seje p epi ? II.,« 1 (Slo enec).
18 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
mnogo le , d žala Vam s eme, da s e lezli na konja.« K anjska duho ščina je spoznala,
da ne mo e eč hodi i z »nap edno« s anjo, dokle se a odk i o in esnično ne ne
k s a i slo enski zas a i. Žal pa ega ne idi, ka je Slo enec ponazo il z znanim na ed-
kom iz Goe heje ega Faus a: »Die Bo scha hö ‘ ich wohl, allein mi ehl de Glaube«.
(Dob o slišim spo očilo, enda mi manjka e e, j. emu ne e jamem.)43
Vp ašanju sodelo anja duho ščine ja nem ži ljenju je Slo enec namenil opazen
pouda ek. Spomnil je na p e ekli skupni na odni boj duho niš a in pos e ne in eli-
gence in p is a il, da je nap edna s an začela od i a i duho nike in njiho e somišlje-
nike iz ja nega ži ljenja po em, ko so Slo enci p išli do elja e ljubljanski mes ni
in k anjski deželni hiši. (Slo enci so nasp o i Nemcem dobili ečino ljubljanskem
občinskem s e u in deželnem zbo u le a 1882 ozi oma 1883.) V aznih nape ih
in oblikah se je po K anjskem d uš ih in časnikih z edno glasnejšim odme om
azlegala znana, p i nas udomačena pesem: »De Moh ha seine A bei ge han; de
Moh kann gehen.« (Zamo ec je s oje delo op a il; zamo ec lahko g e.) Tako je udi
s di ijo, da e a poli iki nima mes a in bi ga udi ne smela ime i. Slo enec je emu
opo ekal in opoza jal, da so e ska p ašanja bila in so naj esnejši z ezi z az ojem
posameznih na odo pa udi d ža in njiho ih us ano . Za o se je duho ščina dolžna
udeleže a i ja nega delo anja, p ed sem p i oli ah azna p eds a niš a.44
Slo enec je pouda il, da so lahko duho niki po us a i oljeni posamezna p ed-
s a niš a. Duho ščina do ega ni samo up a ičena, em eč je po s ojem poklicu in
ugledu udi dolžna iz še a i d ža ljanske p a ice in dolžnos i. P ed sem je njena s e a
dolžnos zago o i i, da ljuds o izbe e odoljubne in Ce k i dane dob e poslance
zakonodajna p eds a niška elesa. Ke njih odločajo udi o s ogo e skih p ašanjih
in ke mo a a bi i božje in na a no p a o podlaga zakonodaji, je pomembno, da duho-
ščina s s ojim pli om za o posk bi. Ob em si mo a p izade a i, da olijo može, ki
imajo s ce za na od in poznajo g ozno e ščino p ebi als a po neka e ih k ajih. Nihče
ne mo e aji i, da je najbolje seznanjena s po ebami in željami p ep os ega ljuds a, saj
iz njega izhaja in med njim ži i. K anjska duho ščina je doslej s ojo nalogo ma lji o
iz še ala in jo bo udi p ihodnje.45 Omenjena s ališča so ob opozo ilu na us a no
zago o ljeno sodelo anje duho niko olilnem boju kazala udi na ideološko eksklu-
zi nos ka oliške s ani.
43 »Kdo seje p epi ? III.,« 1, 2 (Slo enec).
44 »Kdo seje p epi ? IV.,« Slo enec, 27. 7. 1891, 1. – P ego o »De Moh ha seine A bei ge an; de Moh kann
gehen,« se je na ezo al na lik iz Schille je e epublikanske agedije Fiesco a za o a Geno i (1783), op i na esnič-
no za o o le a 1547. V agediji emnopol i Mulej Hasan iz Tunizije, besedilu imeno an Zamo ec, ko plačani
ohljač, mo ilec in p e a nik službi g o a Gio annija Luigia de Fiesca La agna sodeluje za o i p o i dožu geno-
ske epublike And eu Do ii. Ko je Zamo ec Fiesco i za o i po s i sple k op a il s ojo nalogo, a p i em Fiesca
izdal Do ii, mu je o Fiesco za adi s oje he ois ične d že sp egledal, enda mu skladno s s ojo p edhodno napo-
edjo ukazal, naj Geno o zapus i. Ke se Zamo ec ukaza ni d žal in je nadalje anju p e a a s skupino a o samo-
oljno plenil po Geno i in zažgal jezui sko ce ke , ga je dal Fiesco obesi i. Opisano dogajanje je sebinsko sk ajša-
nem pomenu p e aslo omenjeni p ego o . O Fiesco i za o i Geno i gl. F ied ich Schille , T i d ame: Razbojnici:
Fiesco a za je a u Đeno i: Sple ka i ljuba (Zag eb: Zo a, 1952), 139–265. F ied ich Schille , Die Ve schwö ung des
Fiesco zu Genua: ein epublikanisches T aue spiel (S u ga : Reclam, 1997).
45 »Kdo seje p epi ? IV.,« 1.
19
Ju ij Pe o šek: »Kdo seje p epi ?«. Soočenje nap ednjako (libe alce ) s ka oliško s anjo ...
Posebno pogla je Slo enče ega azmišljanja je bilo p ašanje odoljubja. Oči ki o
p o ina odnos i in b ezdomo inskos i duho niš a so ga zelo p izadeli. »Slo enski
duho nik pozna eno najpobožnejše ljuds o, in o je slo ensko«, je zapisal.
Slo enski duho nik pozna eno deželo, ka e o je Bog najbolj blagoslo il, ka e i ži i naj-
s ečnejše in najzado oljneje, o je slo enska dežela. Slo enski duho nik pozna en jezik,
ka e em mu najglaje [najgladkeje – op. J.P.] in najslaje eče beseda, ki je p i ela iz s ca,
in a je slo enski jezik. Slo enski duho nik pozna eno zemeljsko s ečo in čas , da k ije
domača gomila njego e kos i, kamo p ihaja ubogi s a ček, uboga ženica p ebi a molek,
spominjajoč se duše ajnega ‚dob ega gospoda‘. To je slo enskega duho nika in pas i ja
poezija in s eča.
Da, je pouda il Slo enec, slo enski dom je njego a ljubezen, najbolj isk ena in
naj oplejša.
In če slo enski duho nik po uje d uge dežele, mej [med – op. J.P.] uje na ode, občuduje
sice lepa mes a in ses anski nap edek d ugih na odo : ali domača ás mu je najljubša,
domače ce k ice z on ima najmilejši glas, in po sod go o i o s ojem malem, ujini nepo-
zna em na odu z naj ečjim na dušenjem. In o mu ele a in na ekuje s ce polno ljubezni
do na oda, ki mu je najboljši, najljubši.46
Tu se je na ka oliški s ani iz azil njen na odnjaški značaj.
Najpomembnejši dokaz duho niko ega na odnjaš a pa je Slo enec idel njego-
em da o anju ljubezni do na oda Bogu, ko jo oži lja in k epi moli i. A ega nap e-
dnjaki ne idijo, ne slu ijo in za o udi ne cenijo. O odoljubju eljajo d ugi pojmi.
»P i ejajo se sla nos i in pojedine na čas na oda ali slo o kakemu eljaku. Vse, ka
se p iš e a p im k ogom na odne in eligencije, je zb ano ob mizah.« Temu nasp o i
je pos a il duho niko o delo anje spo ednici, kje ima ši oko polje, da uči, olaži,
zd a i in ešuje s oj na od. Koliko zmo odp a i, koliko so aš a po a na, koliko p e-
pi o ublaži zakonskem in d užbenem ži ljenju, koliko ljudi eši obupa in p opada!
Ali ni ako delo anje ko is in s ečo na odu? »Da, duho nik sp emlja slo enskega
pina od ojs a do g oba, olaži in podpi a ga najhujših časih, ž njim ži i, ču i, misli
in želi. Duho nik nosi ako ekóč s ce in dušo s ojega na oda okah s ojih. In ak
člo ek naj je b ezdomo inec, nep ija elj na odu?« Spomnil je še na p ispe ek duho ščine
slo enski knjiže nos i, dob odelne za ode ko is na odu, ki so ečinoma delo duho -
niko , e z njiho im p izade anjem us ano ljene dijaške in ubožne us ano e. Nočemo
žali i pos e nih oseb, je p ipisal, ali si pe i las ne h ale, ho eli smo le dokaza i, da naša
duho ščina ži i in deluje za na od. »In kakšno plačilo ima ukaj na zemlji sedaj? Da
sino i is ega na oda sple ajo biče in šibe e jo ud ihajo po ob azu in h b u.« S ce nam
k a i in pe o zas aja, ko p emišljujemo in ču imo o g do in zlobno neh aležnos .47
O odoljubju je Slo enec sp ego o il udi z idika ljubezni do bližnjega. To je
sakemu k is janu za ljubeznijo do Boga naj išja in p a dolžnos . Na odna d u-
š a, go o i o na odu in njego ih p a icah e naš e anje k i ic, ki mu jih po z očajo
46 »Kdo seje p epi ? V.,« Slo enec, 28. 7. 1891, 1.
47 Ibid., 1, 2.

20 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
nasp o niki, so zanj pomenili odoljubje zelo ozkem pomenu. Za odoljuba nam eč
ne elja is i, ki da uje domačim e ežem in pomaga nes ečnim ojakom. Tak člo ek je
današnjem pomenu besede le dobe , usmiljen člo ek, a ne odoljub. Beseda odoljub
je izgubila s oj p a i pomen.48
Rodoljubje se kaže udi ečji ljubezni do s ojega odu ko do d ugih. P a i e nik
ne sme za aji i ljubezni do s ojega na oda, ko jo mo a pokaza i. Rodoljubje je o ej
k ščanska dolžnos . »Kdo zaničuje s oj od, zaničuje sam sebe.« Rodoljubje udi
zah e a, da ne iščemo s ojega dobička, če je na odu škodo, da se nihče ne po eguje
le zase, ampak da ž uje s ojo osebo, s oj dobiček, če je škodo na odu. Sk be i mo a
za blaginjo na oda in za dosego dob ega namena hodi i po p a i po i in ne po is i, ki
mu najbolj ugaja. Rodoljub se mo a po sod ozi a i na ko is na oda.49
Slo enec je iz azi o nasp o o al nap ednjaški maksimi absolu ne na odnos i, ljube-
zni do na oda »čez se«.50 Opoza jal je, da ečja ljubezen do s ojega odu ko do d u-
gih ne izključuje ljubezni do ujce in ne do oljuje so aš a do njih. Kdo ako azume
s ojo ljubezen do na oda, ne i na odni p epi in d ugim po z oča k i ico. Iz ega izhaja
hujskanje in za i anje d ugih na odo , p e i ano obože anje s ojega odu – ana i-
zem. Fana ični ljudje pa označijo za b ezdomo inca sakoga , ki ni njiho ega mnenja.
Ljubezen do na oda je lahko le ela i na in nikako absolu na. Absolu na je lahko le
ljubezen do Boga, ke je on naj išje bi je in neskončna popolnos . Sice pa člo ek ko
omejeno bi je ne mo e ime i absolu ne ljubezni, ake, ki bi ne mogla bi i močnejša in
boljša. Samo Bog ko neskončno in najpopolnejše bi je ima absolu no ljubezen.51
Slo enec je na o pojasnil s oje idenje »absolu nega« odoljubja. To je ne le so a-
š o do d ugih na odnos i, pač pa udi do is ih so ojako , ki s » ana ičnimi« odoljubi
sem ne soglašajo. Ti se sami imenujejo libe alci z u emelji ijo, da ljubijo s obodo
sakega posameznika ali na oda. V esnici pa so absolu is i, ki zase e jajo s obodo, d u-
gim pa opo ekajo p a ico do njiho ega s ališča in hočejo ods o na odu. Še manj pa
so odoljubi is i, ki hočejo ho e ali neho e na odu ze i e o, saj lahko ako domne no
doseže išjo omiko in nap edek.52 Tu je Slo enec zope neu emeljeno ob ožil nap edno
s an, da je so ažnica e e, čep a so med nap edno in eligenco do p ep os ega ljud-
skega e o anja (»pas i Suhi k ajini«) ečk a imeli udi z išen odnos.
Na odo i odgo o i
Dobe eden po p em Slo enče em azmišljanju »Kdo seje p epi ?«, se je pod
is im naslo om oglasil Slo enski na od. Slo enče o pisanje je označil za sp oženje njego-
ih »lesenih in hu ega slabo nabasanih opo «. Ti niso zadeli bis enega p ašanja,
48 »Kdo seje p epi ? VI.,« Slo enec, 30. 7. 1891, 1.
49 Ibid., 1, 2.
50 O nap ednjaškem »na odnem ana izmu« p im. Pe o šek, »Libe alni pogled na ideološko in poli ično azhaja-
nje,« 97, 98.
51 »Kdo seje p epi ? VII.,« Slo enec, 31. 7. 1891, 1.
52 Ibid.
21
Ju ij Pe o šek: »Kdo seje p epi ?«. Soočenje nap ednjako (libe alce ) s ka oliško s anjo ...
o je – kdo je p epi začel. Nas al je s Slo enče im izhajanjem (1873) in edaj se je
začel udi spo med pop ej soglasnim duho niškim in pos e nim azumniš om. S
Slo enče o pomočjo se je ši il in se ši i, kako di e gen ni č i, b ez upanja, da bi se sešli.
B ez upanja, dokle se azme e na nasp o ni s ani ne sp emenijo. Njiho a nadu os in
nes pnos s a olikšni, da ni eč p os o a za hladen azum in najmanj za sp a lji os .53
Slo enski na od je ka oliško s an označil za jezui sko, makia elis ično-kle ikalno,
ki pona eja esnico in slepi ja nos . Pouda il je, da duho nikom nihče ne k a i p a ice
go o i i na p ižnici in ja nem ži ljenju, sak esno misleč člo ek pa obsoja »b ez-
k ajno azposajenos « neka e ih kaplano -hujskače , ki zlo abljajo p ižnico in božje
h ame. Za nil je označe anje nap edne s ani za uje seme – u oženo nemško idejno
s ališče – in njeno p ikazo anje za zmes slo enskega duha z nemškim e skim a -
nodušjem.54 Med nemškimi libe alci in slo enskimi nap ednjaki naj bi bila še ečja
azlika ko med slo enskim poli ičnim ka olicizmom in njimi. Do njiho ega poli ič-
nega o ganizi anja je p išlo za adi edno ečjega po iskanja na odnos i na d ugo, e-
je ali celo zadnje mes o, pod p e ezo ka oliš a so začeli cepi i in slabi i Slo ence.
»Libe alizem« na Slo enskem ni izposojen p i Nemcih, je samo asla posledica naših
žalos nih azme 55 – ni »meso nemško-libe alnega mesa«.56
Na od je še enk a pono il, da duho ščine celo i ne napadajo, saj poznajo njene
zasluge, in opozo il, da p epi ne zade a duho niko na Š aje skem, Ko oškem in
P imo skem. Iz zemajo udi eč čas i ednih duho niko na K anjskem, boj nap e-
dnjako je nape jen le p o i hujskajočim kaplanom na K anjskem, ki bi se adi po zpeli
na poli ični les ici.57 P o i nap ednjakom in njiho im glasilom se bliska in g mi, se, ka
je na njiho i s ani, se azglaša za b ez e sko in sepo p ek neusmiljeno meče peklen-
ski ko el. Pod ala jem se idi »kle ikalno kopi o«. P ižnica, s ka e e bi lahko oznanjali
le božjo besedo, ni pos ala nič d ugega ko k aj za na očanje ka oliških poli ičnih glasil
in o a na za ogenj in ž eplo na nap edno s an. Na ka oliški so šli celo ako daleč,
da so skušali gospoda sko uniči i nap ednega go ca s edišču Ljubljane. In sedaj si
upajo p aša i, kdo seje p epi ?58 Slo enec je dokazal, da je bila di e o poskusu gospo-
da skega uničenja nap ednega go ca izmišljena.59 P i Na odu se na o niso odz ali.
Sp ego o ili pa so o speci ično k anjski e i, ki jo hoče pelja i ka oliška s an, k i i e i.
P a o e o, ki je podobna e i d ugih deželah, bo e ni na od na K anjskem kljub
sem kaplanskim kozolcem in skokom z es o oh anil s cu. – Poz ali so gospodo, naj
p eneha s s ojim samomo ilskim poče jem, dokle je še čas. »Spoznaj e, da s e k u o
za ozili in skušaj e p i i p ejšnji i , sice se bode e b idko kesali, ko bode že p epozno.
‚Dixi e sal a i animam meam‘ [Rekel sem in si ešil dušo – op. J.P.]«.60
53 »‘Kdo seje p epi ?‘ I.,« Slo enski na od, 1. 8. 1891, 1.
54 Ibid.
55 »‘Kdo seje p epi ?‘ II.,« Slo enski na od, 3. 8. 1891, 1.
56 »‘Kdo seje p epi ?‘ III.,« Slo enski na od, 5. 8. 1891, 1.
57 Ibid.
58 »‘Kdo seje p epi ?‘ IV.,« Slo enski na od, 7. 8. 1891, 1.
59 »Domišljija ali hudobija?,« Slo enec, 14. 8. 1891, 1. »Kdo seje p epi ? XII.,« Slo enec, 24. 8. 1891, 1.
60 »‘Kdo seje p epi ?‘ IX.,« Slo enski na od, 22. 8. 1891, 1.
22 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
V nadaljnjih odgo o ih na Slo enče e pouda ke je Slo enski na od ugo a jal olma-
čenju, da bi bila znak b ezdomo ins a op edeli e duho niš a za Nemce p i zadnjem
popisu p ebi als a. Na od je opozo il, da bi is i, ki bi o s o il, p iznal Nemčijo za
s ojo domo ino, o ej ne bi bil b ezdomo inec. B ezdomo ins o se poja lja d ugih
dejanjih – ko nekdo zanema ja na odne dolžnos i in daje p ednos nena odnim in e-
esom in se b a i z nemšku a ji.61 To ej pozablja na domo ino. V obs oječih odnosih
med e opskimi na odi je udi neumes no p ipo oča i ljubezen do ujce , si mo ajo
bi i zd uženi ana ični ljubezni do s ojega odu. V na odnem boju, boju za na odo
obs anek, mo a bi i ljubezen do njega absolu na. Ta ne pomeni so aš a do d ugih
na odnos i, ampak do is ih, ki so k i ične do nas. Obs aja pa udi so aš o do nena-
odne klike (ka oliške s ani), ki hoče na od zlo ablja i za s oje namene.62
Na od se je odz al udi na Slo enče o na edbo, da k anjska duho ščina zdaj esno
azmisli, p eden da uje za nasp o ne »s anka ske namene«. Opozo il je, da s sk o-
mnimi s eds i podpi a le Slo ensko ma ico, ka e i ka oliška s an sk bno pazi na
s ojo ečino, in d užbo s . Moho ja. Ima pa zad žke do d užbe s . Ci ila in Me oda
za adi njenega slogaškega značaja. Njene podpo e pa že sedaj ne uži ajo p i njej sk ajno
nep iljubljeni Sokol e Glasbena ma ica, D ama ično d uš o, Slo ensko pe sko d u-
š o, d uš o P a nik, d uš o slo enskih biciklis o in či alnice.63
Na od je opozo il udi na časopisje in li e a no pod očje. Skladno s s ojimi p ed-
hodnimi ocenami je za gla ni smo e Slo enče ega pisanja označil azkol in boj. To
je pomenila udi us ano i e Ka oliške iska ne (1883). Na li e a nem pod očju so
nasp o i Ljubljanskemu z onu us ano ili Dom in s e (1888), ki ni nič d ugega ko
»leposlo na adnica«, da bi d ugim, boljšim lis om, izpodkopali la in ugled.64 »Tudi
li e a u i opažamo s upeno kle ikalno sapo, ki se ko udeča ni leče skozi se no o-
slo ensko gibanje«. Poli ično ka oliš o azen sebi nikomu ne p izna a elja e. Sic
olo, sic iubeo ( ako hočem, ako ukazujem) je njego o geslo, ki se mu mo a poko i i
sak, kdo hoče njego o p izna anje. Pod o dik a u o bi adi upognili se duho e
in sem na eko ali, kako a na i poli ičnem, li e a nem in socialnem ži ljenju.
Me odajno je le, ali je posameznik na njiho i s ani, ali je njego o delo anje uskla-
jeno z jezui skimi p edpisi. Če ni, se p o i njemu začne p egon. To smo na li e a nem
pod očju lahko ideli p i Simonu G ego čiču in An onu Aške cu (Go azdu). Poli ični
ka olicizem zaznamuje b ezmejni sepa a izem, ki naj ga ko ki ajski zid loči od d ugega
slo enskega s e a.65 Bi i hoče na od na odu.66 Od eguje se na odnim shodom in sploh
na odnemu delu. Naši na odnos i je k u a mačeha, neusmiljena »pisana ma i«.67
61 »‘Kdo seje p epi ?‘ V.,« Slo enski na od, 11. 8. 1891, 1.
62 »‘Kdo seje p epi ?‘ VIII.,« Slo enski na od, 19. 8. 1891, 1.
63 »‘Kdo seje p epi ?‘ V.,« 1 (Slo enski na od).
64 »‘Kdo seje p epi ?‘ VI.,« Slo enski na od, 13. 8. 1891, 1. – O us ano i i in u ejanju Doma in s e a, ki se je pozneje
az il ugleden li e a ni lis , gl. Ma eja Tominšek Pe o šek, F ančišek Lampe: zme no, z ljubeznijo: po e slo enske-
ga ka oliškega misleca F ančiška Lampe a (1859–1900) in njego a loga d užbeni in kul u no-duho ni zgodo ini na
Slo enskem (Ljubljana: D užina 2006 [i.e. 2007]), 125–40.
65 »‘Kdo seje p epi ?‘ VI.,« 1 (Slo enski na od). P im. udi »‘Kdo seje p epi ?‘ VII.,« Slo enski na od, 17. 8. 1891, 1.
66 »‘Kdo seje p epi ?‘ IX.,« 1 (Slo enski na od).
67 »‘Kdo seje p epi ?‘ VII.,« 1 (Slo enski na od).
23
Ju ij Pe o šek: »Kdo seje p epi ?«. Soočenje nap ednjako (libe alce ) s ka oliško s anjo ...
Slo enče i nadaljnji pouda ki
Med Na odo imi odgo o i Slo encu je a nadalje al s oje azmišljanje o z okih
nas alega p epi a. V osp edje je pos a il p ašanje e e in na odnos i. Na oči ek,
da duho ščina e o bolj ceni ko na odnos , je odgo a jal z opozo ilom na s ališče
»absolu nih« na odnjako , da smo najp ej ojeni ko Slo enci, e o pa dobi člo ek
šele pozneje; lahko je k is jan, mohamedamec (musliman) ali d ugo. Na odnos je
o ej p a in ažnejša ko e a.68
Res je, da smo najp ej ojeni, je p i dil Slo enec, oda od s a še dobi o ok člo-
eško na a o, ne pa na odnos i. O ok slo enskih s a še je lahko zgojen nemškem
duhu in je zag izen Nemec ali I alijan. Jezik ni nikomu p i ojen, mo a se ga nauči i.
Ve o pa sp ejmemo s s . k s om, sp ejmemo milos božjo, i božje čednos i ( e o,
upanje, ljubezen) in da o e s . Duha. Najp ej smo s a božja. Bog ima do nas p o
p a ico, po em šele na od, dežela, d ža a. In p o dolžnos ima člo ek do Boga, na o
pa do na oda in d ugih ljudi. Če o ej na odnos pos a imo p ed e o, g ešimo p o i
na a nemu zakonu, in če jo imenujemo absolu no, obožujemo na od, zaničujemo ali
ajimo pa Boga. Pomen sake ideje se me i po bis u, ki ga iz aža. »Na odnos na ideja,
kako jo sedaj azši jajo in gojé, iz aža le bis o na oda, a pa ni, ‚absolu en‘, ni neskon-
čen, o ej udi na odnos na ideja ni absolu na, naj išja. Absolu no bi je je le Bog, o ej
je udi ideja o Bogu, o je e ska ideja, naj išja.« Po njej se določajo se d uge ideje,
udi na odnos na. Ve a Boga u a na a se delo anje za na od. Kdo nima e e in je
em pogledu b ezb ižen, emu je na odnos absolu na, edino me ilo dob ega in sla-
bega, na odo a sla a mu je edini in naj išji namen. Po eh načelih se azlikuje udi se
poli ično delo anje. Take pojme o e i in na odnos i je slo enska duho ščina edno
imela in so udi edini, ki lahko os ečijo slo enski na od. V zadnjem času jih posebej
naglaša za adi is ih, ki so na odnos azglasili za absolu no in začeli seja i p epi .69
Dejali smo že, da so bile ob ožbe ka oliške s ani o ne e nos i nap ednjako neu-
emeljene. Slo enec jih je še enk a pono il in iz ega izpeljal di e , da imajo is i, ki
so names o e e na ol a ko malika pos a ili na od, napačno mišljenje, napačno e o.
Zago a jajo ne e sko načelo in so em pogledu b ez e ci. P a i k is jan pa e, da
mu e a p a i, naj ljubi na od in naj ga ljubi za adi Boga. Kdo pa edno k iči »na o-
dnos «, s cu pa nima e e Boga in o ja no kaže s so aš om do Ce k e in njenih
p ipadniko , slepi sebe in d uge. Tu je Slo enec z ajal s ojem ideološkem ses a u
o ne e nos i nap edne s ani. P o dolžnos na odnos i je idel oh ani i e e, saj
na odu is i, ki ga od ača od nje, koplje g ob. Ka je božjega, naj se dá Bogu, in ka je
na odo ega, na odu. »P a ico dajmo o ej Bogu, p a ico na odu, p a ico ljudem.«
Kdo p isega na absolu no na odnos , ne pozna ečne esnice, ne pozna p a ice,
pač pa pozna samo sebe in dela k i ico Bogu in ljudem.70 P ep ičanje o bi anjskem
p ima u e e je bilo neizpodbi no in je, ne da bi zanikalo na odnos e boj zanjo,
68 »Kdo seje p epi ? VIII.,« Slo enec, 3. 8. 1891, 1.
69 Ibid.
70 Ibid.
30 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
o domina e he coun y. Such ideological e o and exclusi ism needed o be e adi-
ca ed. The cle gy we e conside ed na ionless by hei e y na u e (due o he uni e -
sali y o he Chu ch), which was u he e idenced by hei elec o al alliance wi h
he Ge mans in Ma ch 1891. The p og essi e side also dismissed he Ca holic side’s
pa io ic e o s, sugges ing ha i me ely exploi ed hem o i s own pu poses, seeking
o con ol all poli ical, cul u al, and social li e. T ue lo e o he na ion was based on he
dedica ion o i s na ional s uggle – he s uggle o su i al – and was absolu e; no h-
ing could su pass i . As he Ca holic side placed eligion abo e he na ion, i igge ed
he poli ical eme gence o he p og essi e side, consequen ly igni ing he schism.
Rega ding he na ional ques ion and i s ideological, poli ical, and social con en , he
Ca holic side de ended he p imacy o eligion and he cle gy’s in ol emen in public
a ai s, while he p og essi e side ecognised he exis ence o he na ion and he ejec-
ion o he eligious in he poli ical as a legi ima e objec i e. Wha hey bo h sha ed
was hei adhe ence o he Ca holic ai h. The a ious examples and a gumen s used
in he con o e sy se ed o es ablish he undamen al posi ions o bo h sides. They
did no de ia e om hem, and he di ision became cha ac e is ic o he si ua ion in
Ca niola, bo h ega ding he sel -iden i y belie s and he unde s anding o he O he .
The ques ion o eligion and na ion became c ucial, and he s uggle o sup emacy
in he p o ince was ough on his basis. Wi h he up u e and i s mul i ace ed in e -
nal dynamics, poli ical li e ook on a b oade dimension, while he p og essi e side
emba ked on a pa h o u he exp ession o i s ideological and poli ical con ic ions
h ough cul u al s uggle.

31
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić: Vmesna iden i e a in podje niki na Slo enskem a s o-og ski dobi
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.2.02
*
D ., znans eni s e nik, Inš i u za no ejšo zgodo ino, P i oz 11, SI-1000 Ljubljana, za ko.la[email p o ec ed];
ORCID: 0000-0003-4635-4309
**
D ., asis en z dok o a om, Inš i u za no ejšo zgodo ino, P i oz 11, SI-1000 Ljubljana, [email p o ec ed];
ORCID: 0000-0001-8202-8338
*** Članek je nas al ok i u p ojek a N6-0294 Disku zi in p akse mesnos i egiji Alpe Jad an: Celo ec, Ljubljana,
T s 1815–1914, ki ga so inanci a Ja na agencija za znans eno azisko alno in ino acijsko deja nos Republike
Slo enije (ARIS) iz d ža nega p o ačuna.
Ža ko Laza e ić*, I an Smiljanić**
Vmesna iden i e a in
podje niki na Slo enskem
a s o-og ski dobi
***
IZVLEČEK
Članek ema izi a mesne nacionalne iden i e e gospoda skem ok i u, ko so se na
Slo enskem poja ljale obdobju A s o-Og ske. Čep a je em času p e lado ala ideo-
logija ekonomskega nacionalizma, ki je ekskluzi is ično šči ila in e ese ene nacionalne sku-
pnos i nap am p eos alim in jo simbolizi a geslo »s oji k s ojim«, so neka e i podje niki
iz azličnih azlogo poskušali oh anja i mesno, o ej ne- ali nadnacionalno iden i e o.
Določeni podje niki in podje niške d užine so bili dokaj uspešni p i dolgo očnem oh anjanju
mesne iden i e e, če so bili p i s ojih poli ičnih s ališčih zme ni in so s ankam nudili kako-
os no s o i e . D ugi so sak šno nacionalno dekla i anje po iskali ozadje, bodisi za adi
nezain e esi anos i bodisi za adi odpi anja ši ših možnos i p i poslo anju. Obs ajali so udi
p ime i d užin, ka e ih so člani gojili nasp o ujoče si nacionalne iden i e e.
Ključne besede: mesna iden i e a, ekonomski nacionalizem, slo ensko gospoda s o,
A s o-Og ska
32 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
ABSTRACT
IN-BETWEEN IDENTITY AND ENTREPRENEURS IN THE SLOVENIAN
LANDS DURING THE AUSTRO-HUNGARIAN ERA
The a icle discusses in-be ween na ional iden i ies in he economic con ex , as hey appea ed
in Slo enia du ing he Aus o-Hunga ian pe iod. Al hough he ideology o economic na ion-
alism, which exclusi ely p o ec ed he in e es s o one na ional communi y o e he es and
was symbolized by he mo o “each o hei own”, domina ed a ha ime, some en ep eneu s
ied o main ain an in e media e, i.e. non- o sup ana ional iden i y o a ious easons.
Ce ain en ep eneu s and en ep eneu ial amilies we e qui e success ul in main aining an
in-be ween iden i y in he long e m, i hey we e mode a e in hei poli ical iews and o e ed
quali y se ice o hei cus ome s. O he s pushed any na ional decla a ion in o he back-
g ound, ei he due o disin e es o o making possible mo e business oppo uni ies. The e
we e also examples o amilies in which membe s cul i a ed con lic ing na ional iden i ies.
Keywo ds: in-be ween iden i y, economic na ionalism, Slo enian economy, Aus ia-Hunga y
U od
Tudi gospa Ka a ina ni edela, zdaj še manj ko ‚ ajnki A s iji‘, kaj je. Po s ojem oče u in
po s oji zgoji je bila Nemka, po ma e i žlah na Slo enka. Že s a i A s o-Og ski je imela
eža e s s ojo d ojnos jo, ečk a ni edela, ka e i oz bi se p egla. […] V Jugosla iji
se je njena duše nos še bolj zaple la. Os ala je po uhnjena Nemka, ko Slo enka pa se je
azdelila na d e polo ici: ena je zago a jala Slo ence in slo ens o, d uga jugoslo ans o.
In ke je bil njen mož d . Sme du ‚Jugoslo an‘, se je udi ona odločila za jugoslo ans o, saj
je edela, da p inaša ses anske ko is i.1
U odni ci a pojasnjuje p oblem indi idualne nacionalne iden i ikacije p imežu
d užinskega okolja in ekmo alnih nacionalizmo skozi ži ljenjski cikel posameznika.
P iča, da je bil p oces nacionalizacije p ebi als a ela i en, udi kon o e zen, si u-
acijski in mnogok a d oumen. Še eč: ko bomo ideli, je nacionalna di e enciacija
nemalok a segla na a en d užin. P a ako ci a po juje, da s a samo-op edelje anje
ali op edelje anje d užbenega okolja esno p eple ena in sood isna.2 Ci a ilus i a
slo enske azme e dese le jih nacionalizma ko kul u no-poli ične ideologije in
sakodne ne p akse. Š udije azličnih aspek o nacionalizma in p ipadnos i so zelo
1 Jože Ja o šek, Spomini na Slo ence I., II. (Ljubljana: Adi , 1989), 415.
2 Da id Fees , »Spaces o ‚na ional indi e ence‘ in biog aphical esea ch on ci izens o he Bal ic epublics 1918–
1940,« Jou nal o Bal ic S udies 48, š . 1 (2017): 56.
33
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić: Vmesna iden i e a in podje niki na Slo enskem a s o-og ski dobi
obsežne in so dob o ilus i ale a iabilnos in aplika i nos nacionalis ične ideologije.3
Zanimi o pa je, da je eliko manj pozo nos i pos ečene azme jem med ekonomijo
in nacionalizmom. To je p esene lji o, saj obilica his o ičnih i o p iča, da ezi med
gospoda s om in nacionalizmom še zdaleč niso zanema lji e. Nacionalizacijo p ebi-
als a so sp emljala p izade anja za nacionalizacijo ekonomije. Gospoda s o je bilo
nam eč zelo p i očno o odje p i spodbujanju nacionalne in poli ične di e enciacije
in u elja ljanju celo i os i (ekonomski az oj!) e nične skupnos i. P id užuje a se
mnenju Ande sa Blomq is a, da je po ebna celos na ob a na a nacionalizma, ka e-
em se p eple ajo kul u ni, d užbeni, poli ični in ekonomski deja niki. Izpos a ljanje
ekonomskih deja niko omogoči no a azume anja o em, kako se ak e ji nacionalno
op edeljujejo ali se emu izogibajo in kako se gibajo okolju ekmujočih nacionalis ič-
nih gibanj.4
Namen članka je, da zas a i p ašanje ekonomije in nacionalizma na slo enskem
p ime u času do p e s e o ne ojne. Na ančneje, odp e i želi azp a o o podje ni-
kih in njiho ih nacionalnih op edeli ah okolju ekmujočih nacionalizmo , slo en-
skega in nemškega, o ej o em, kako so nacionalis ični kon lik i za nadzo ekonomskih
po encialo e nično mešanega območja pli ali na p ocese nacionalnega op edelje a-
nja ali ne-op edelje anja podje niko . Kakšni so pli i in medsebojna azme ja d u-
žinske in poslo ne socializacije, d užbenih in poslo nih om ežij, po očnih s a egij,
d užbene odgo o nos i do lokalnega okolja, pomena blago ne znamke, obsega poslo-
anja, poslo nih in e eso , jeziko nih poli ik podje ja in las nika, iden i e podje ja
in osebnih iden i e podje niko ? Kakšna so op edelje anja posamezniko p ecepu
med in e esom doseganja p o i a, ki je nujen za obs oj podje ja, in osebnimi naci-
onalnimi p e e encami; kakšna so azme ja med gom, po ošniki in nacionalnim
op edelje anjem; med samo-op edelje anjem podje nika azme ju do njego ega
d užbenega okolja? Ali lahko go o imo o jasni nacionalni op edeli i ko poslo ni
s a egiji, mogoče indi e en nos i ali aje samo o izogibanju jasnemu op edelje anju,
da bi s egli zah e am ga in po ošniko ? Na k a ko, kakšno je o ej azme je med
acionalnos jo ekonomije in nacionalnim op edelje anjem podje niko na gu, ki ga
ko po ošniki ses a ljajo azlične na odnos ne skupnos i?
Z nasloni ijo na Da ida Fees a pouda ja a, da so na ej po i biog a ije najp ime -
nejši i za azume anje umeščanja posameznika času nacionalnih deli e . Biog a ije
lahko odgo o ijo na p ašanja o pomenu, p eple enos i, z očnos i in sood isnos i
naš e ih ka ego ij p i nacionalnem op edelje anju podje niko . Razisko anje posa-
mezniko e ži ljenjske zgodbe ponuja možnos ob a na anja azličnos i in p o islo-
ij osebnih nacionalnih iden i e in okolja, ka e em je ži el. Biog a ije sp emenijo
3 Ge a d Delan y in K ishan Kuma , u ., The SAGE Handbook o Na ions and Na ionalism (London: SAGE Publica ion,
2006). John B euilly, u ., The Ox o d Handbook o he His o y o Na ionalism (Ox o d: Ox o d Uni e si y P ess,
2013). Maa en Van Ginde ach e in Jon Fox, u ., Na ional Indi e ence and he His o y o Na ionalism in Mode n
Eu ope (Abingdon, New Yo k: Rou ledge, 2019).
4 Ande s E. B. Blomq is , Economic Na ionalizing in he E hnic Bo de lands o Hunga y and Romania: Inclusion,
Exclusion and Annihila ion in Sza má /Sa u-Ma e 1867–1944 (S ockholm: Depa men o His o y, S ockholm
Uni e si y, 2014), 29.
34 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
pe spek i o azisko anja, ke osp edju niso eč ši še ka ego ije p ebi als a, em eč
posameznik. P a ako se s okusom na posamezniku izognemo nap ej pos a ljenim,
p ipiso anim nacionalnim op edeli am, saj biog a ije omogočajo azisko anje p o-
ceso , ka e ih ka ego ije nacionalnega op edelje anja nas ajajo. Posamezni p ime i
lahko zago o ijo in o macije o em, kako so ljudje osmislili s oje ži ljenje sp emi-
njajočih se okoliščinah ekmujočih nacionalizmo .5
Nacionalizem in ekonomija
Manj in enzi no azisko anje po eza med nacionalis ičnimi gibanji in ekono-
mijo je del splošnih značilnos i š udij nacionalizma. To pomanjklji os s a opazila
Helga Schul z in Edua d Kubů in za o spodbudila p ojek in izdajo monog a ije o
azličnih idikih p eple enos i nacionalis ičnih gibanj in ekonomije.6 S e an Be ge
emu mnenju p i juje knjigi Na ionalism and Economy, s pomenlji im podnaslo-
om Explo a ions in o a Neglec ed Rela ionship, z na ančnim p egledom š udij o naci-
onalizmu.7 P id užuje se mu udi Thomas Fe ze , ko ugo a lja eč odp ih p ašanj
ozi oma po sem azličnih p is opo azisko anju azme ij med ekonomijo in nacio-
nalizmom.8 Vsaka akšna azp a a neizogibno odp e p ašanje ekonomskega naciona-
lizma, e mina samega in njego e sebine. Sam e min ekonomski nacionalizem ni nekaj
no ega, saj se je dodob a u elja il po p i s e o ni ojni. Fenomena ekonomskega
nacionalizma se lo e ajo ako ekonomis i ko an opologi, sociologi in zgodo ina ji.
Za o je oči no, da imamo op a i i z azličnimi de inicijami za adi azličnega iz o a in
pe spek i azisko alnih p ašanj.9
Koncep ekonomskega nacionalizma se nanaša na skupek d ža nih poli ik za u e-
janje zunanjih gospoda skih odnoso z namenom spodbujanja gospoda skega az oja
in neod isnos i. Te poli ike so ključe ale os ednjo logo d ža e s p o ekcionizmom
zunanji go ini, poli iko podpi anja domače indus ije, mnogok a na ačun kme ij-
skega sek o ja. Ekonomski nacionalizem je bil »iskanje al e na i nih načino mode -
nizacije« (Helga Schul z) azme ah zapoznelega p ocesa izg adnje na oda (d ža e)
na pe i e iji. Kasneje se je koncep ekonomskega nacionalizma azši il še d uge disci-
pline, ki so ga p ik ojile s ojim azisko alnim p ašanjem.
Nacionalis ična gibanja e nično mešanih okoljih so do neke me e p ilagodila
ka ego ijo nacionalne ekonomije na a en e nične skupnos i. Nacionalizem s posku-
som zameje anja gospoda ske ak i nos i ok i e e nične skupnos i p e zame logo
zašči nih poli ik p ime u d ža e. Ekonomski nacionalizem ej o mi je mogoče
5 Fees , »Spaces o ‚na ional indi e ence‘,« 57, 58.
6 Helga Schul z in Edua d Kubů, u ., His o y and Cul u e o Economic Na ionalism in Eas Cen al Eu ope (Be lin:
Be line Wissenscha s-Ve lag, 2006).
7 S e an Be ge , »His o ians, Na ionalism S udies and he Economy,« : S e an Be ge in Thomas Fe ze , u ., Na ionalism
and Economy: Explo a ions in o a Neglec ed Rela ionship (Budapes , New Yo k: CEU P ess, 2019), 23–41.
8 Thomas Fe ze , »Na ionalism and Economy,« Na ionali ies Pape s 48, š . 6 (2020): 963–73.
9 And eas Pickel, u ., Handbook o Economic Na ionalism (Chel enham, No hamp on: Edwa d Elga Publishing, 2022).
35
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić: Vmesna iden i e a in podje niki na Slo enskem a s o-og ski dobi
ob a na a i ko idejo, ka e e cilj je maksimi anje ko is i na oda ko celo e in ne le
posameznika. Neod isnos , na odna eno nos in ekonomsko las niš o so emeljni
pos ula i ozi oma cilji maksimi anja na odo ih ko is i. U esniče anje akih pos ula o
g e lahko udi na ačun ko is i posameznika ali ekonomske učinko i os i. Ekonomski
nacionalizem za o ni samo poli ično o odje, ni samo s a egija ekonomskega az oja
(mode nizacije), udi ni samo p o ekcionizem. Je kul u ni enomen smislu edno-
s nega koncep a, mi o in zo ce obnašanja nacionalnega gibanja, p ebi als a in
podje ij.10
Ekonomski nacionalizem op edeljeni ši ini je bil ezul a his o ičnih okoliščin.
P i em elja omeni i, da je ekonomski nacionalizem po poja nih oblikah he e o-
gen. P a ako ni omejen ali značilen le za določeno geog a sko območje, denimo za
S ednjo in Vzhodno E opo. Nasp o no, g e za uni e zalen in globalen enomen, p o-
duk his o ičnih okoliščin in ne las nos določenih geog a skih p os o o . P a ako ga
s ečamo d ugih delih E ope in s e a.11 Ko go o imo o ekonomskem nacionalizmu,
mo amo udi pouda i i, da o ni d užbena ali gospoda ska u edi e , em eč p ed sem
ideologija. Ko akšen je imel učinke na a ni pe cepcij in kons ukcij d užbene eal-
nos i in iz ega iz i ajočih s a egij in p aks d užbenega in gospoda skega az oja. S
s ališča s a egij in p aks je eba azliko a i d e a ni, d e poja ni obliki ekonomskega
nacionalizma, zunanje- in no anjepoli ično, zlas i p ime u e nično nehomogene
poli ične eno e.12
Od azličnih o m ekonomskega nacionalizma naju najbolj zanima nacionalizem
na pod očju lokalne ekonomije, o je pli a poli izacije sakodne nih podje niških
in po ošniških (nacionalis ičnih) p aks na e nično op edelje anje p ebi als a, zla-
s i podje niškega sloja. V kon eks u nacionalis ičnih gibanj ekonomski nacionalizem
nas opa ko komplemen a ni elemen kul u nemu in poli ičnemu nacionalizmu. Eno
od najpomembnejših o odij homogenizacije na gospoda skem pod očju so bili boj-
ko i us ano , podje niko in gospoda skih deja nos i konku enčne e nične skupno-
s i. S a egije in p akse ekonomsko nacionalis ičnih p izade anj e nično mešanih
okoljih so bile omejene na na odnos no ločeno m ežo gospoda skih o ganizacij in
zd uženj; ipičen p ime je zad užniš o.13
S em odpi amo koncep ekonomskega nacionalizma ko sakodne ne p akse
lokalnih, sood isnih skupnos ih. Fe ze na osno i obsežne li e a u e po zema, da p i-
s op sakodne nega nacionalizma p esega okusi anos na na odnos ne eli e ko edine
ak e je in aziskuje sakdanje p eds a e o nacionalni iden i e i in p ipadnos i med
p ebi als om. S p is opom od spodaj na zgo je mogoče sp emlja i, kako se p ed-
s a e o nacionalni p ipadnos i ujemajo s p eds a ami o e ničnem (ali nacionalnem)
10 Helga Schul z, »In oduc ion: he double edged swo d o economic na ionalism,« : Helga Schul z in Edua d
Kubů, u ., His o y and Cul u e o Economic Na ionalism in Eas Cen al Eu ope (Be lin: Be line Wissenscha s-Ve lag,
2006), 9–25.
11 Na alie Koch, »The poli ical geog aphy o economic na ionalism,« : And eas Pickel, u ., Handbook o Economic
Na ionalism (Chel enham, No hamp on: Edwa d Elga Publishing, 2022), 14–28.
12 Schul z, »In oduc ion,« 24.
13 To s en Lo enz, u ., Coope a i es and E hnic Con lic s: Eas e n Eu ope in he 19 h and Ea ly 20 h Cen u y (Be lin:
Be line Wissenscha s-Ve lag, 2006).

36 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
gospoda s u ko posebnem p os o u, e ničnih ekonomskih značilnos ih ali izdel-
kih.14 K emu elja doda i še koncep si uacijskega sakodne nega nacionalizma, ki
ga zas opa Gábo Eg y. V em koncep u so e nične op edeli e nes ano i ne in se
p ilagajajo in e akcijam ak e je azličnih d užbenih si uacijah, p iložnos ih in p o-
s o ih, udi ekonomskih.15 Najno ejše aziska e poli ik iden i e , ki na emelju obs o-
ječih š udij iden i ici ajo azlična eo e ična izhodišča in p akse eh poli ik, u ajajo še
na ančneje de ini an koncep .i. p aks mesnos i (»doing in-be ween«), ki p eu-
sme ja okus z zgolj poli ičnega odnosa do nacije in d ža e na ši še zamejene ne iksne,
luidne iden i e e, ki jih de ini ajo udi socialne in gospoda ske azme e.16 Koncep
sakodne nega nacionalizma ima o ej anali ično ednos udi za š udije ekonom-
skega nacionalizma. Omogoča pogled p ocese in ezul a e poli izacije (»nacionali-
zacije«) poslo nih in po ošniških p aks na sakdanji a ni in de ini anja (zamišljanja)
e ničnega ekonomskega p os o a.17
Slo enska a ian a ekonomskega nacionalizma
P i Slo encih je p oces nacionalizacije p ebi als a z nekoliko zamika dopolnje al
ekonomski nacionalizem. Med nosilci na odnega gibanja je p e lado alo p ep ičanje,
da je zgolj poli ična in kul u na emancipacija nezados na, samo o zo. Polno az i i
na od nujno po ebuje udi ekonomsko emancipacijo, o je ekonomsko mode niza-
cijo. Ideal je bil celo i na od z semi komponen ami, se p a i s kul u no, poli ično in
udi gospoda sko komponen o. Le na od z las nimi mode nimi gospoda skimi ins i-
ucijami lahko, zah aljujoč kompe i i ni gospoda ski moči, su e eno u elja lja udi
poli ično oljo. Gospoda ska podlaga je bila pogoj, da slo enski na od ne bi os al le
kul u ni enomen. P izade anja so iz i ala iz obču ka ne samo poli ične in kul u ne,
em eč udi ekonomske zapos a ljenos i.
Za o so se poja ili besede in pozi i, ki so napelje ali k nacionalni di e enciaciji
udi na gospoda skem pod očju imenu obče ko is nih cilje poli ične ok epi e slo-
enskega na oda. Ekonomsko-nacionalis ična p izade anja se sk i ajo za e minom
nacionalnega in e esa. Z namenom ok epi e las ne ekonomske baze začne na odno
gibanje u elja lja i geslo »s oji k s ojim«, o je poli iko azloče anja udi na pod očju
ekonomije. Os ednji slo enski časopis ega časa, libe alni dne nik Slo enski na od, je
bil eč ko jasen:
14 Fe ze , »Na ionalism and Economy,« 968.
15 Gábo Eg y, »Beyond poli ics: na ional indi e ence as e e yday e hnici y,« : Maa en Van Ginde ach e in Jon
Fox, u ., Na ional Indi e ence and he His o y o Na ionalism in Mode n Eu ope (Abingdon, New Yo k: Rou ledge,
2019), 145–60.
16 Janine Schemme in Klaus Schönbe ge , »Doing In-Be ween in he 19 h Cen u y in he Alps-Ad ia ic Region:
E e yday Fo ms o Subjec i a ion Beyond Na ionalising and E hnicising Subjec ion,« T adi iones 53, š . 3 (2024):
21–44.
17 Sliko i a p ime a akšnega p is opa s a Blomq is , Economic Na ionalizing, in S éphanie Dannebe g,
Wi scha sna ionalismus lokal: In e ak ion und Abg enzung zwischen umänischen und sächsischen Gewe beo ganisa ionen in
den siebenbü gischen Zen en He manns ad und K ons ad , 1868–1914 (Gö ingen: Vandenhoeck & Rup ech , 2018).
37
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić: Vmesna iden i e a in podje niki na Slo enskem a s o-og ski dobi
Začenja se iha agi acija, ka e a našim slo enskim ljudem go o i: kupuj se, česa ebaš
in ka mo eš p i slo ensko-na odnem go cu […]. V š acuno nemšku a je o, dela -
nico ponemčenega in is ega, ki z nemšku a ji leče, oli in pije – pa ne hodi. – S oji k
s ojim! Tako se go o i in mi na sa us a ečemo: p a je ako! Resno in po sod mo amo
em smislu zače i dela i, koliko koli nam je po zakonu dopuščeno. P ija elj p ija elja naj
p i sakej p iliki na o opominja, p i seh p ipo očilih naj se na o gleda, in onim, ki ne
poznajo kake ba e je a ali oni, naj se opiše, da bode znan. Bomo ideli, kako dolgo bodo
po lej mogli nemšku a ski go ci na čelu agi acije s a i in o a i, ki dela p o i ljuds u,
mej ka e imi so se oboga ili!18
Gospoda sko ži ljenje naj bi se zaok ožilo zno aj las ne e nične skupnos i.
Temeljno o odje em p ocesu so bili bojko i nacionalno nep ime nih go ce , ob -
niko , podje ij, bank … Šlo je za poli ično a bi ažo p eusme janju gospoda skih
oko k slo ensko op edeljenim nosilcem gospoda ske pobude. Vzpo edno s em je
po ekalo zpos a ljanje sis ema ekonomskih ins i ucij, poslo nih m ež in s oko nih
z ez ( go ci, ob niki id .), ki so bile las niš u ali pod nadzo om p ipadniko in
podpo niko na odnega gibanja.19
Najbolj ipičen p ime je bilo zad užniš o, ki je zd uže alo elemen e nacionalne
in socialne solida nos i na eni s ani in ekonomsko odgo o nega obnašanja na d ugi
s ani. Zad užniš o se je zdelo p a i odgo o za zpos a ljanje pa alelnega gospo-
da skega sis ema z nacionalnim p edznakom ekonomsko manj az i e skupnos i.
Zad užniš o je bilo poleg ega še ela i no neod isno od oblas i, zanj so bila poleg
poli ične olje po ebna le majhna s eds a. V azme ah nap edujočega kapi alizma in
indi idualizacije je zad užniš o s p opagi anjem zajemnos i nacionalni skupnos i
dajalo obču ek a nos i. Zad užniš o je delo alo ko socialna a nos na m eža. Poleg
ega pa je dajalo udi is ljudskos i, enakos i, demok a ičnos i …20 Zad užniš o je
doži elo elik azmah, m eža zad ug po celo nem e ničnem p os o u je bila zelo gos a.
S em je p ipomoglo k doda ni in eg aciji slo enskega p os o a. Zno aj poli ično in
e nično op edeljenih zad užnih om ežij so omogočili p e ok s o i e , blaga, znanja in
kapi ala med p ipadniki e nične skupnos i in geog a skem pomenu zamejili slo en-
ski e nični p os o .21
Ekonomsko-nacionalis ična p aksa je bila s ojih dome ih omejena. Kompleksnos i
ekonomskih odnoso in po eza (naba nih e ig) za adi odso nos i a a kije so one-
mogočale obliko anje pa alelnih ekonomij. D ugi pomemben azlog je bila ne azčle-
njenos ekonomije, saj je iz azi o p e lado al d obnogospoda ski sek o , ki je bil edko
ključen ši ša ekonomska om ežja. Dosledno azloče anje je bilo za o mogoče le na
posameznih segmen ih gospoda skega ži ljenja, ki niso bili in eg i ani ši še nad egi-
onalno ekonomsko okolje. Ekonomski nacionalizem je ako uspe al na lokalni a ni,
18 »O nemšku a skih go cih in ob nikih,« Slo enski na od, 22. 4. 1875, 1.
19 Ža ko Laza e ić, »Economy and Na ionalism in Yugosla ia,« : Helga Schul z in Edua d Kubů, u ., His o y and
Cul u e o Economic Na ionalism in Eas Cen al Eu ope (Be lin: Be line Wissenscha s-Ve lag, 2006), 265–78.
20 Ža ko Laza e ić, »A is ok a i in demok a i med zad užniki?,« : Da ja Mihelič, u ., Ges ino zbo nik (Ljubljana:
ZRC SAZU, 1999), 351–63.
21 Ža ko Laza e ić, Ma a Rendla in Janja Sedlaček, Zgodo ina zad užniš a Slo eniji (1856–1992) (Ljubljana:
Zad užna z eza Slo enije, 2023), 38–43.
38 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
kje so p e lado ala podje ja, ob niki in go ci, ki so imeli sk omen obseg poslo anja
in so bili od isni od lokalnega po p aše anja. Bojko i in s igma izi anje konku enčnih
poslo neže na e nični podlagi so bili majhnih okoljih učinko i o o odje poli ične
in ekonomske di e enciacije e nadzo a po ošniških p aks in p e e enc p ebi als a.
Tako slo ensko ko nemško nacionalno gibanje s a jih s p idom upo abljali.22 Tudi š e-
ilni go ci so skušali izko is i i si uacijo s em, da so kali na pa io ska čus a sona-
odnjako in p odajali »na odno blago« slabe kako os i, za o so se poja ili pozi i, naj
se geslo »s oji k s ojim« us ezno posodobi: »Naj bode na odni go ec is i go ec,
ki ima najboljše na odno blago, in najbolj po ceni!«23 V e nično mešanem okolju so
bile zad užne z eze ali zd uženja go ce in ob niko na nacionalni podlagi p ime na
o odja za obliko anje zpo ednega sis ema zago a ljanja s o i e in blaga mejah las ne
e nične skupnos i – p ime na o odja o ej za »nacionalizacijo ekonomije« ko kom-
plemen a nega p ocesa nacionalizaciji p ebi als a. Slo enski ekonomski nacionali-
zem do p e s e o ne ojne je bil poli ično gibanje in s a egija ekonomskega az oja.
P izade anja za zpos a ljanje pa alelnega ekonomskega sis ema so ežila k izločanju
konku ence (p o ekcionizem) in egulaciji oko kapi ala, in es icij in po ošnje na oze-
mlju, ki so ga op edelili ko slo enski e nični p os o .
P ime i s a egij podje niške mesnos i
Glede na elik pomen e nične iden i e e ekonomskem okolju so mo ali podje-
niki slo enskih deželah p e idno izbi a i, kakšno, če sploh kakšno iden i e o bodo
p ojici ali ja nos i. Ta izbi a je lahko pomenila zoženje poslo anja in podpo o zgolj
ene nacionalne skupnos i in bojko s s ani p eos alih. Za adi ega si ečina manjših
go ce in podje niko ni mogla p i ošči i p opagi anja enoznačne nacionalne iden-
i e e, em eč se je o lahko zgodilo šele ak a , ko se je podje je az ilo ko po acijo
e pos alo pe o d ža ni ali medna odni ok i , ako da izpad dohodka od ene boj-
ko i ajoče nacionalne skupine ni bil usoden.
Š e ilni podje niki, ki so si s ši i ijo podje ij p idobili do olj inančne podpo e
in s em po eben d užbeni pli , so se ak i no ključili deželno ali d ža no poli-
iko, pos ali člani s ank in kandidi ali za poslanske položaje. Neka e i so – ob glasnih
ob ožbah izdaje, kon e i s a in enega s a – p ešli iz enega abo a d ugega. Med
njimi je bil podje nik in dob o nik Ma in Hoče a /Ho schewa (1810–1886), ki je
iz slo enskega simpa ize ja pos al nemški poli ični p eds a nik in us ano i elj šole z
nemškim učnim jezikom K škem, njego dom pa zbi ališče p eds a niko k anjske
nemške s anke. Med Slo enci si je p idobil s a us »nemšku a skega p usaka«,24 ki je
akoj, ko je oboga el, p es opil k nasp o nikom, ka je zamazalo udi njego a dob o-
delna p izade anja, ki so bila časih po sem p ez a:
22 D agan Ma ić, Nemci Ljubljani 1861–1918 (Ljubljana: Oddelek za zgodo ino Filozo ske akul e e, 2002), 130, 131.
23 Janko Se nec, »Železne pos a e,« Slo enski na od, 21. 8. 1881, 2.
24 »Iz K škega 20. ap ila,« Slo enski na od, 24. 4. 1873, 2.
39
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić: Vmesna iden i e a in podje niki na Slo enskem a s o-og ski dobi
A dasi nemšku a , je enda zah e al, da bi ga mo ali udi Slo enci čas i i samo za adi
njego ega dena ja. Bil je eden is ih boga aše , ki sodijo, da bogas o samo zago a lja čas
in spoš o anje; eden is ih, ki ne pojmijo, da nalaga boga s o posebne dolžnos i in da je
spoš o anja eden le is i boga aš, ki e dolžnos i izpolnjuje in ki ž uje p ime en del
s ojega ime ja občeko is ne namene.25
Res pa mu je slo enski isk po sm i, ko so se az ne a čus a polegla, p iznal
dob odelnos in ga zel b an. »Nikoli pa ni bil zag izen [slo enski] nasp o nik!«
je osm nici pouda il časopis Slo enec.26 Sčasoma je ob eljalo, da je Hoče a sice
»bil b ez las nega p ep ičanja«27 in je gojil »s a okopi ne nazo e«,28 enda je bilo za
neup a ičeno azglašeno pisanje nemških časopiso , ki si ga »k ičeče p is ajajo zase«
e mu »pod ikajo ul a-nemško mišljenje«.29
Na podlagi aznolikega po očanja o Hoče a ju in nihajočega edno enja njego e
loge, ki se poja lja a slo enskih časnikih, je mogoče zaslu i i, da je nacionalna iden-
i ikacija ekonomskih k ogih p eds a ljala izmuzlji o in spolzko ka ego ijo, ki se je
edno sp eminjala ako očeh samega podje nika ko udi d užbi na splošno. Še
ako pazlji o kons ui anje iden i e e ni moglo p ed ide i seh mogočih ezul a o
in nap ej omeji i nega i nih posledic. Tudi podje nik, ki bi se skušal izogni i sak -
šnim e ničnim iden i ikacijam e se ni z ničime ja no dekla i al, je nale el na eža e.
Posameznik sice lahko goji mesno iden i e o, nacionalis ičnem kon eks u pa g e
za nezaželeno mo njo, ki k a i endence po homogenizaciji.30 Na Slo enskem nacio-
nalne mlačnos i saj od šes dese ih le 19. s ole ja dalje ni ole i al noben nacionalni
abo : »Čep a se na zače ku mnogi ne mo ejo (ali ne želijo) p a odloči i in poskušajo
hie a hično zd že a i nemško in slo ensko iden i e o, pos aja akšno s ališče edno
bolj ne zd žno.«31 »Tis e s e ljudje, ki dijo, da neso ne Slo enci, ne Nemci, neso
ne k op ne oda,« je p ipomnil Slo enski na od,32 pa udi ka oliški dne nik Slo enec je
p i egnil, da so o »naj ečji in alidi naše d užbe, najbolj za nič ljudje«.33 Ja no mnenje
je neodločnega go ca na podlagi naj ahlejših indice in ne ozi ajoč se na njego o
mnenje zlahka u s ilo en ali d ugi abo . Hk a i pa je bilo neizpos a ljanje nacio-
nalne iden i e e lahko legi imna in uspešna s a egija p ime u, da je bilo nacionalno
po eklo podje nika oči no in sakomu znano, enda je p i s ojem a nanju izkazal
zme nos , nep is anskos ali poš enos do s ank in celo ne skupnos i ne glede na
nacionalni p edznak.
25 »P ipomnje k es amen u g. Josipine Ho sche a je e,« Slo enski na od, 8. 4. 1911, 2.
26 »Na K škem,« Slo enec, 19. 4. 1886, 3.
27 Josip Vošnjak, Spomini: d ugi z ezek, 1868–1873 (Ljubljana: Slo enska ma ica, 1906), 261.
28 »Meščanska šola K škem,« Slo enski na od, 6. 5. 1905, 1.
29 »Jean Renie in ga. Josipina Ho sche a ,« Ju o, 15. 4. 1911, 1.
30 Ksenija Vidma Ho a , Zemlje idi mesnos i: eseji o e opski kul u i in iden i e i po koncu hladne ojne (Ljubljana:
Sophia, 2009), 4, 41, 64.
31 Janez C i n, T dnja ski iko nik: poli ična o ien acija Nemce na Spodnjem Š aje skem (1861–1914) (Ma ibo :
Obzo ja, 1997), 19.
32 »Iz Šaleške doline 18. eb u a ja,« Slo enski na od, 20. 2. 1883, 3.
33 »Socialna sebičnos in psihologija mas,« Slo enec, 5. 11. 1908, 1.
46 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
D užini Vošnjak/Woschnagg so se idese ih le ih 19. s ole ja odili ije sino i.
Mlajša b a a Josip (1834–1911) in Mihael Vošnjak (1837–1920) s a za adi s ojih
zaslug p i š e ilnih slo enskih na odo o nih p ojek ih še danes p iso na slo enskem
zgodo inskem spominu. D . Josip Vošnjak je delo al ko zd a nik, libe alni poli ik in
poslanec š aje skega deželnega in dunajskega d ža nega zbo a. Posebej pomembno je
njego o delo p i ši jenju m eže slo enskih kmečkih posojilnic. Za slo ensko iden i e o
se je po zače ni indi e enci za es no odločil s ednji šoli, kasneje, ko je dok o i al, pa
je emu p ilagodil udi zapis s ojega p iimka.63 Tudi inž. Mihael Vošnjak je delo al
ko poli ik, deželni in d ža ni poslanec, z b a om pa je sodelo al p i us ana ljanju
h anilnic.
Josipo in Mihaelo s a ejši b a F anz Xa e Woschnagg (1832–1912) je le a
1859 od oče a Mihaela p e zel odenje šoš anjske usnja ne. Njego a p ipadnos je
bila sp a enaka ko p i b a ih: se do z elih le je bil podpo nik slo enskega abo a, na
oli ah je agi i al za slo enske kandida e, pošiljal je pozd a ne eleg ame na slo enske
s ečanos i in bil član Sokola Mozi ju, na us ano i i ka e ega se je p ikazal us ezni
uni o mi.64 Delo al je udi ko p edsednik up a nega odbo a slo enske h anilnice in
posojilnice Šoš anju, ka pa je bilo naj e je neje usodno za njego o sp eob ni e .
V Šoš anju je nam eč delo al I an Vošnjak (1851–1933), so odnik b a o Vošnjak/
Woschnagg, ki je bil za eden Slo enec, poli ik in las nik še ene, a bis eno manjše
usnja ske o a ne. Na p elomu s ole ja je sklenil, da bo pos a il no o o a no in hid o-
elek a no. In es icija je bila elika, učinki pa manjši od p ičako anih. I an Vošnjak si
je dena za p ojek e b ez nadzo a izposojal šoš anjski h anilnici in posojilnici, saj je
bil njen blagajnik. Nezakoni o si je p is ojil zaje ne so e, enda je njego o podje je
le a 1908 med odme no inančno a e o seeno šlo s ečaj, on sam pa je bil a e i-
an. H anilnica in posojilnica se je znašla na obu p opada, če udi je p eži ela in je
obs ajala še do le a 1921.65 Ko je F anz Xa e Woschnagg p ič iz edel za nezakoni o
p ilaščanje s eds e , je glasno k i izi al so odniko o a nanje, oda I an Vošnjak je na
naslednjem občnem zbo u h anilnice in posojilnice dosegel, da je nekaj njego ih ljudi
za nilo pono no iz oli e dolgole nega p edsednika, češ da ni eč do olj na odno
za eden. Woschnagg je bil hudo užaljen, da so odbo niki podp li golju i ega blagaj-
nika in ne njega. Izs opil je iz h anilnice in se močno p ibližal nemškemu poli ičnemu
k ogu. P is al je ods u konku enčnega nemškega dena nega za oda Šoš anju,
ka e ega us ano i e je do edaj o i al, in anj peljal udi sina Hansa (1862–1911).
Ob polomu o a ne I ana Vošnjaka je p e zel udi njego e nep emičnine; neka e i
mašče alnemu F anzu Xa e ju p ipisujejo odgo o nos za so odniko o dokončno
gospoda sko uničenje.66
P eds a ljene okoliščine so sice naj e je nejši azlog za poli ični p eob a F anza
Xa e ja Woschnagga, so se pa o z okih za sp eob njenje ši ile udi d uge zgodbe.
63 Ibid., 14, 15.
64 Mi an Aplinc, Vošnjaki: indus ialci iz Šoš anja (Šoš anj: Za od za kul u o, 2005), 78.
65 Ibid., 44, 45. Aleksande Videčnik, Dena niš o Šaleški in Zgo nji Sa injski dolini (Ti o o Velenje: Ljubljanska
banka, Temeljna banka Velenje, 1989), 33–35.
66 Aplinc, Vošnjaki, 86–89.

47
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić: Vmesna iden i e a in podje niki na Slo enskem a s o-og ski dobi
Posebej azši jena je bila in e p e acija kon e i s a za adi ljubezni. V mlados i je
p išel snubi Ma ie K ame , hče ko ba a ja iz Slo enj G adca, dekle o oče pa naj bi
od njega zah e al, da se ponemči. F anz Xa e naj bi p i olil in d a nici simbolno
azsekal s ojo sokolsko uni o mo.67 (Va iacija zgodbe obs aja udi za F anze ega sina
Hansa: imel se je namen po oči i s Slo enko, a so celjski slo enski na odnjaki d u-
žino od nili od po oke, za o je užaljeni Hans za ne es o poiskal Nemko.)68 Se eda je
mogoče Woschnaggo o p ibliže anje nemš u azlaga i udi z gospoda skim nap ed-
kom njego e usnja ne. Vzpon med a s ijsko gospoda sko eli o je nujno pomenil
zpon med nemško go o eče in misleče podje nike, ki se jim je mo al Woschnagg
ako ali d ugače p ilagodi i, poleg ega pa je s oje usnje doba ljal udi a s ijski ojski
in je bil dolžan izkaza i lojalnos habsbu ški mona hiji.69
D užina Vošnjak/Woschnagg se je iden i e no azklala. V osm nicah d užinskih
člano so se p ipadniki odbine podpiso ali bodisi Vošnjak bodisi Woschnagg. Josip
Vošnjak s ojih spominih b a o ega imena in nezanema lji ega pli a na šoš anjsko
poli iko in gospoda s o ne omenja. Spo je p i edel do azkola celo nega Šoš anja,
p ebi alci so se azpo edili » ošnjako ski« in »woschnaggo ski« abo . To je a-
jalo, dokle si ni nemška eja Woschnaggo Šoš anju p idobila še poli ičnega pli a,
saj je Hans, sin F anza Xa e ja, pos al šoš anjski župan. S p i iskom na p ebi als o
in posebej dela ce usnja ne je močno pli al na množično dekla i anje k ajano za
Nemce; le a 1900 je bilo Šoš anju po popisu 15 ods o ko Nemce , dese le je kasneje
pa se je pod Hanso im župano anjem za Nemce iz eklo ka 70 ods o ko meščano .70
Med em ko je nemški isk sla il Woschnagge ko ene najodličnejših sino Spodnje
Š aje ske in dob o nike z zla im s cem,71 je slo enski isk odpadniš o nemške eje
Woschnaggo os o k i izi al:
Ne bomo posegali daleč nazaj, da bi dokazo ali ‚ eu onsko‘ pokolenje eh elikih ‚Nemce ‘,
saj je sakemu znano, da še ni dolgo, ka so bili i ‚Nemci‘ člani slo enskih na odnih d u-
š e , in saj e sak člo ek, da se po njih žilah p e aka čis a slo enska k i. Pa kaj se hoče,
pos ali so ka čez noč najhujši so ažniki slo enskega na oda in sedaj po abili es s oj
pli , da bi p idobili Šoš anj nemču s u.72
F anz Xa e Woschnagg je bil označen za »b a a elezaslužnih slo enskih mož,
Mihe in d . Josipa Vošnjaka, a is a izdajica, čega sino i hajlajo zdaj p uski og«,73
Hans pa naj bi eljal »po sem Spodnjem Š aje skem za zo nega enega a«.74 Vseeno
je slo enski isk s časo no dis anco zmogel p izna i, da so za sp eob ni e dob šni
me i k i i Slo enci sami. Ra nanje I ana Vošnjaka je bilo p ime izko išče alske golju-
ije za kuliso nacionalnega boja, ki je učinko alo ko ka aliza o za p es op d agocenega
67 Ibid., 78.
68 Ibid., 82.
69 Videčnik, Dena niš o, 37.
70 Aplinc, Vošnjaki, 92, 93.
71 »F anz Woschnagg d. Ae. †,« Deu sche Wach , 3. 2. 1912, 3.
72 »Občinske oli e Šoš anju,« Domo ina, 21. 6. 1904, 1.
73 »Ana his ične azme e, na adna slepa ija in – celjska ‚Vah a ica‘,« Naš lis , 6. 5. 1905, 3, 4.
74 »Hans Woschnagg um l,« Edinos , 26. 3. 1911, 4.
48 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
za eznika abo nasp o niko . Časopis Ju o je le a 1911 pisal, da s a bila F anz Xa e
in Ma ie Woschnagg slo enskega zasmeho anja in ob ožb o čas ihlepju neup a ičeno
deležna že na zače ku de e dese ih le 19. s ole ja, ke s a Šoš anju pos a ila Ma ijin
s ebe z nemškim napisom, p i Hansu Woschnaggu, ki se je p eob azil »šoš anjskega
dik a o ja«, pa se je zgodba pono ila za adi » se is e zaslepljenos i in nep emišljeno-
s i, s ka e imi so Slo enci o odbino in posebno mladega Hansa sami pognali nasp o-
ni abo . /.../ In kdo je emu k i , da smo ga Slo enci izgubili izmed s ojih s ?!
Slo enci sami! Žal, da o ni edini slučaj! Naši časniki p emalo pazijo, e le p epogo-
s oma napadajo osebno ljudi, ki se jim ne zde do olj adikalni, s čeme jih odženejo –
nasp o ni abo !«75
Na kljub azkolu med Vošnjaki in Woschnaggi je eba pouda i i, da azlične iden-
i e e med so ojenci niso edno nujno p ipeljale do akšnega konca. D ugačen je bil
p ime go ske d užine Kozle /Kosle , po odu Koče a je . Na zače ku 19. s ole ja
je I an Kozle /Johann Kosle na Dunaju us ano il dobičkonosno go ino z južnim
sadjem in kožami. Z d ugo sop ogo je dobil i sino e: Janeza/Johanna, Josipa/Jose a
in Pe a. P ed sem Pe e Kozle /Kosle (1824–1879), ki je delal ko od e nik, se je
zapisal slo ensko zgodo ino; čep a mlados i ni znal slo ensko, se je začel med
šolanjem Ljubljani iden i ici a i za Slo enca, po očil se je s Slo enko Ma ijo Zo man,
ko p ipadnik slo enskega abo a je bil iz oljen za k anjskega deželnega poslanca, le a
1852 pa je us a il znani Zemljo id slo enske dežele in pok ajin, na ka e em je p ikazal
ši oko zamejeno slo ensko e nično območje. Zemlje id je bil ako kon o e zen, da
je a s ijska d ža a šele le a 1861 do olila njego o obja o.
Kljub zag e emu slo enskemu p ep ičanju je Pe e Kozle , ki je bil slo enskih
k ogih sesplošno spoš o an ko isk en odoljub, os al naklonjenih s ikih s s ojimi
so ojenci. B a Janez/Johann (1819–1898), p a nik in ag onomski s oko njak, je
bil, ako ko Pe e , poslanec k anjskega deželnega zbo a, le da na s ani nemške us a-
o e ne s anke, kje je glaso al zope slo enske p edloge. D ugi sin, d . Josip/Jose
(1822–1917), se je udi uk a jal s p a om in ag onomijo, poli ično pa je bil neop ede-
ljen, deloma nemško in deloma slo ensko usme jen.76 D užinski člani so se gla nem
po očili ljubljanske nemške d užine in udi upo abljali nemščino, enda p i em niso
bili sk ajno nemški. Zme nos Kozle je /Kosle je kljub azličnim poli ičnim p e-
p ičanjem od aža poda ek, da so ije b a je in njiho a polses a Ma ija složno kupili
Cekino g ad Ljubljani, na poses u pa so na o si š i je le a 1866 us ano ili še pi o-
a no (današnja pi o a na Union). Na e ike ah na pi skih s eklenicah in eklamah
je bila dosledno abi azličica »Kosle «; ko smo že ugo a ljali p i Puhu/Puchu, je
p epozna nos blago ne znamke p esegala sak šne iden i e ne pomisleke.
Zad žanos Kozle je /Kosle je ilus i a udi dejs o, da je bil eden najz es ejših
d užinskih p ija elje slo enski li e a ni zgodo ina in kul u ni dela ec F an Le ec, ki je
pold ugo dese le je pole i dopus o al Kozle je em g adu O nek. Le ec je udi isk eno
75 »Iz Celja, 5. ap ila: pog eb Šoš anjskega dik a o ja,« Ju o, 7. 4. 1911, 1.
76 I an Ko diš in I ena Šku ca, »Pe e Kozle und die e s e Landka e des slowenischen Gebie es,« : Pe e Kozle
in p i zemlje id slo enskega ozemlja: ‚Po h ibih, po dolih azši jen njih od‘ = Pe e Kozle und die e s e Landka e des
slowenischen Gebie es: ‚Übe Be g und Tal eich ih Geschlech ‘ (Koče je: Muzej, 1996), 44–46.
49
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić: Vmesna iden i e a in podje niki na Slo enskem a s o-og ski dobi
sočus o al z b a i, ko so šli njiho i poslo ni nač i po zlu in jim je g ozila lik idacija:
»Škoda ako poš enih, ako dob ih ljudij!«77 Le če a pisma ko d agocen zgodo inski
i azk i ajo »okolje, kako ga bolj malok a s ečamo naših zgodo inskih azp a ah,
okolje p ija eljs a in kul u nega soži ja slo enščine in nemščine. Oba s e o a s a ži ela
d ug poleg d ugega es a čas p ed s o in eč le i. To ni bil le s e poli ičnih boje in
na odnos nih spo o , em eč udi s e osebnih z ez in medsebojnega azume anja.«78
Zaključek
Gospoda s o je pod očje, ki naj bi unkcioni alo deloma po acionalnih zakonih
in deloma po no anji logiki, ki je ni mogoče p ed ide i, enda pa je železno p a ilo
sakega udeleženca na p os em gu, da se poskuša obnaša i ka seda p euda no in p e-
idno, če ne želi p opas i. Kljub emu pa a acionalni p is op di ajo in ga ušijo udi
š e ilni d ugi zunanji deja niki, med ka e imi je no ejši zgodo ini pomembno, en-
da aziska ah pogos o zanema jeno logo ig al nacionalizem. Poja ila se je celo na
ideologija ekonomskega nacionalizma, ki je skušala zašči i i in e es nacionalne skupno-
s i nasp o i d ugim skupnos im, azumljenim ko konku enca in po encialni uniče a-
lec čis ega na odnega gospoda s a ko emelja za kul u ni in poli ični az oj na oda.
Slo enski p os o je dobe p ime p os o a ekonomskega sobi anja (ne samo, oda
p ed sem) Slo ence , Nemce in I alijano , ako da je nacionalna ka ego ija pos ala
eden izmed deja niko , na podlagi ka e ih so se kupci in poslo neži odločali, s kom
bodo poslo ali, koga pa bodo bojko i ali – udi če imenu » išjega dob ega« zope
njiho e inančne ali ma e ialne in e ese. V akšnem s e u so mo ali bi i poslo neži še
posebej p e idni glede p ašanja, ali in kako bodo iz ažali s ojo nacionalno iden i e o;
napačna odloči e je lahko pomenila saj azbi o izložbo, če ne bojko a ali s ečaja.
Neka e i podje niki so poskušali oh anja i nadnacionalno podobo obliki ako
ali d ugače de ini ane mesne iden i e e. Če udi so o s ne iden i e e sp emenlji e iz
dne a dan, celo iz si uacije si uacijo, je mogoče iden i ici a i nekaj ak ik, s ka e imi
so p is opali do ega p oblema. Neka e e podje niške d užine so nač no gojile me-
sno iden i e o ako, da so bile zad žane poli ičnem delo anju in so se aje pos ečale
kako os ni s o i i, ki je bila p ecej boljša eklama ko pa p omocija na emelju p i-
padanja eni ali d ugi nacionalni skupnos i. D ugi so se ja ni nacionalni iden i ikaciji
izogibali, ke je posel pač nadnacionalen in je po iskanje eh p ašanj ozadje eo iji
odpi alo možnos za poslo anje z semi in sakim. Spe e je d užine so se azklale
zno aj samih sebe, ako da so se člani ene in is e d užine iden i ici ali azlično, ko ilu-
s acija nepomembnos i dejanskega e ničnega po ekla za posamezniko o nacionalno
obču je in podpo o Renano i ezi o » sakodne nem plebisci u«.
77 F ancè Be nik, Pisma F ana Le ca: p a knjiga (Ljubljana: Slo enska akademija znanos i in ume nos i, 1967), 151, 152.
78 Vasilij Melik, »Die Familie Kozle in de slowenischen Geschich e,« : Pe e Kozle in p i zemlje id slo enskega
ozemlja: ‚Po h ibih, po dolih azši jen njih od‘ = Pe e Kozle und die e s e Landka e des slowenischen Gebie es: ‚Übe
Be g und Tal eich ih Geschlech ‘ (Koče je: Muzej, 1996), 12.
50 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Žal so oh anjeni zgodo inski dokumen i glede ob a na ane eme ma sikdaj le
malo po edni in zaznamo ani z nacionalis ičnim disku zom, ka e em umanjkajo
od enki, p a ako pa azisko alni izzi p eds a lja a omenjeni kons an na luidnos in
sp emenlji os upo abljenih s a egij, za adi ka e ih je sak poskus p edalčkanja nujno
pomanjklji . Mo da je eba go dijski ozel pomisleko p eseka i s p ep os im spozna-
njem, da je ečina go ce in podje niko k p ašanju nacionalne (samo)iden i ikacije
p is opala p agma ično in si uacijsko, b ez globokih azmisleko o na a i ekonom-
skega nacionalizma. T g, zados i e po p aše anju in nujnos donosnos i poslo anja
za p eži e je podje nika in njego e d užine so bili odločilni momen i. V sakdanji
p aksi je o pomenilo niansi an p is op, azloče anje med zasebnim (in imnim) in
ja nim op edelje anjem nacionalnos i. Razen obdobjih nacionalnih zaos i e je bil
a mesni p is op čis o običajen, sakdanji poja – ako p o an in nema kan en, da se
ni časopisju, spominih in ko espondenci z njim nihče uk a jal.
Vi i in li e a u a
Časopisni i i
Am sbla zu Laibache Zei ung, 1878.
Deu sche Wach , 1912.
Domo ina, 1904.
Edinos , 1911.
Ju o, 1911, 1942.
Naš lis , 1905.
No ice gospoda ske, ob niške in na odne, 1870.
Slo enec, 1878, 1886, 1908.
Slo enski gospoda , 1907.
Slo enski na od, 1873, 1875, 1883, 1886, 1905, 1908, 1911.
Li e a u a
Aplinc, Mi an. Vošnjaki: indus ialci iz Šoš anja. Šoš anj: Za od za kul u o, 2005.
Be ge , S e an. »His o ians, Na ionalism S udies and he Economy.« V: S e an Be ge in Thomas
Fe ze , u . Na ionalism and Economy: Explo a ions in o a Neglec ed Rela ionship, 23–41. Budapes ,
New Yo k: CEU P ess, 2019.
Be nik, F ancè. Pisma F ana Le ca: p a knjiga. Ljubljana: Slo enska akademija znanos i in ume nos i,
1967.
Blomq is , Ande s E. B. Economic Na ionalizing in he E hnic Bo de lands o Hunga y and Romania:
Inclusion, Exclusion and Annihila ion in Sza má /Sa u-Ma e 1867–1944. S ockholm: Depa men
o His o y, S ockholm Uni e si y, 2014.
B euilly, John, u . The Ox o d Handbook o he His o y o Na ionalism. Ox o d: Ox o d Uni e si y P ess,
2013.
Bučić, Vesna. »Odnos Josipa Go upa pl. Sla injskega do kul u e in ume nos i.« K onika 58, š . 1
(2010): 229–48.
51
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić: Vmesna iden i e a in podje niki na Slo enskem a s o-og ski dobi
Ce gol Pa adiž, Ana in I ena Selišnik. »Sop oge slo enske eli e Ljubljani in T s u.« P ispe ki za
no ejšo zgodo ino 58, š . 2 (2018): 51–84.
C i n, Janez. T dnja ski iko nik: poli ična o ien acija Nemce na Spodnjem Š aje skem (1861–1914).
Ma ibo : Obzo ja, 1997.
Dannebe g, S éphanie. Wi scha sna ionalismus lokal: In e ak ion und Abg ezung zwischen umänischen
und sächsischen Gewe beo ganisa ionen in den siebenbü gischen Zen en He manns ad und K ons ad ,
1868–1914. Gö ingen: Vandenhoeck & Rup ech , 2018.
Delan y, Ge a d in K ishan Kuma , u . The SAGE Handbook o Na ions and Na ionalism. London:
SAGE Publica ion, 2006.
Eg y, Gábo . »Beyond poli ics: na ional indi e ence as e e yday e hnici y.« V: Van Ginde ach e ,
Maa en in Jon Fox, u . Na ional Indi e ence and he His o y o Na ionalism in Mode n Eu ope, 145–
60. Abingdon, New Yo k: Rou ledge, 2019.
Fees , Da id. »Spaces o ‚na ional indi e ence‘ in biog aphical esea ch on ci izens o he Bal ic
epublics 1918–1940.« Jou nal o Bal ic S udies 48, š . 1 (2017): 55–66.
Fe ze , Thomas. »Na ionalism and Economy.« Na ionali ies Pape s 48, š . 6 (2020): 963–73.
H iba , I an. Spomini: I. del. Ljubljana: Slo enska ma ica, 1983.
Jakopič, S ojan. »Gus a Tönnies in sino i.« V: Ža ko Laza e ić, Milanka Jakopič in S ojan Jakopič,
u . S ole je d užine Tönnies: zgodo ina in ehniška dediščina, 17–30. Ljubljana: Založba ZRC, 2019.
Ja o šek, Jože. Spomini na Slo ence I., II. Ljubljana: Adi , 1989.
Judson, Pie e . Habsbu ški impe ij: no a zgodo ina. Ljubljana: Sophia, 2023.
Koch, Na alie. »The poli ical geog aphy o economic na ionalism.« V: And eas Pickel, u . Handbook
o Economic Na ionalism, 14–28. Chel enham, No hamp on: Edwa d Elga Publishing, 2022.
Ko diš, I an in I ena Šku ca. »Pe e Kozle und die e s e Landka e des slowenischen Gebie es.«
V: Pe e Kozle in p i zemlje id slo enskega ozemlja: ‚Po h ibih, po dolih azši jen njih od‘ = Pe e
Kozle und die e s e Landka e des slowenischen Gebie es: ‚Übe Be g und Tal eich ih Geschlech ‘,
39–60. Koče je: Muzej, 1996.
Laza e ić, Ža ko, Ma a Rendla in Janja Sedlaček. Zgodo ina zad užniš a Slo eniji (1856–1992).
Ljubljana: Zad užna z eza Slo enije, 2023.
Laza e ić, Ža ko. »A is ok a i in demok a i med zad užniki?.« V: Da ja Mihelič, u . Ges ino zbo nik,
351–63. Ljubljana: ZRC SAZU, 1999.
Laza e ić, Ža ko. »Economy and Na ionalism in Yugosla ia.« V: Helga Schul z in Edua d Kubů,
u . His o y and Cul u e o Economic Na ionalism in Eas Cen al Eu ope, 265–78. Be lin: Be line
Wissenscha s-Ve lag, 2006.
Lo enz, To s en, u . Coope a i es and E hnic Con lic s: Eas e n Eu ope in he 19 h and Ea ly 20 h Cen u y.
Be lin: Be line Wissenscha s-Ve lag, 2006.
Lukežić, I in. »Pisma Josipa Go upa pl. Sla injskega d . I anu H iba ju.« K onika 58, š . 1 (2010):
195–200.
Ma ić, D agan. Nemci Ljubljani 1861–1918. Ljubljana: Oddelek za zgodo ino Filozo ske akul e e, 2002.
Melik, Vasilij. »Die Familie Kozle in de slowenischen Geschich e.« V: Pe e Kozle in p i zemlje id
slo enskega ozemlja: ‚Po h ibih, po dolih azši jen njih od‘ = Pe e Kozle und die e s e Landka e des
slowenischen Gebie es: ‚Übe Be g und Tal eich ih Geschlech ‘, 11, 12. Koče je: Muzej, 1996.
Pickel, And eas, u . Handbook o Economic Na ionalism. Chel enham, No hamp on: Edwa d Elga
Publishing, 2022.
Schemme , Janine in Klaus Schönbe ge . »Doing In-Be ween in he 19 h Cen u y in he Alps-Ad ia ic
Region: E e yday Fo ms o Subjec i a ion Beyond Na ionalising and E hnicising Subjec ion.«
T adi iones 53, š . 3 (2024): 21–44.
Schul z, Helga in Edua d Kubů, u . His o y and Cul u e o Economic Na ionalism in Eas Cen al Eu ope.
Be lin: Be line Wissenscha s-Ve lag, 2006.
Schul z, Helga. »In oduc ion: he double edged swo d o economic na ionalism.« V: Helga Schul z
in Edua d Kubů, u . His o y and Cul u e o Economic Na ionalism in Eas Cen al Eu ope, 9–25.
Be lin: Be line Wissenscha s-Ve lag, 2006.

52 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Se nec, Janko. »Železne pos a e.« Slo enski na od, 21. 8. 1881, 2.
S e ga , Rok in Tama a Schee . »E hnic boxes: he unin ended consequences o Habsbu g bu eauc a ic
classi ica ion.« Na ionali ies Pape s 46, š . 4 (2018): 575–91.
Šampe l Pu g, K is ina. »Zakaj je os al Janez Puh Slo encem oliko časa neopažen in nezanimi ?.«
V: Šampe l Pu g, K is ina, u . Janez Puh – Johann Puch: člo ek, izumi elj, o a na , iziona (1842–
1914), 27–37. P uj: Zgodo inski a hi , 1998.
Šuklje, F anjo. Iz mojih spomino : I. del. Ljubljana: Ka oliško isko no d uš o, 1926.
Te čon, Nadja. »Josip Go up.« V: Rah en, And ej, Ma eja Ma jašič F iš in Nadja Te čon, u . T o ci
slo enske pomo ske iden i e e, 49–63. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2010.
Te čon, Nadja. »Kalis e , Go upi in pomo s o.« K onika 58, š . 1 (2010): 87–110.
Van Ginde ach e , Maa en in Jon Fox, u . Na ional Indi e ence and he His o y o Na ionalism in
Mode n Eu ope. Abingdon, New Yo k: Rou ledge, 2019.
Videčnik, Aleksande . Dena niš o Šaleški in Zgo nji Sa injski dolini. Ti o o Velenje: Ljubljanska
banka, Temeljna banka Velenje, 1989.
Vidma Ho a , Ksenija. Zemlje idi mesnos i: eseji o e opski kul u i in iden i e i po koncu hladne ojne.
Ljubljana: Sophia, 2009.
Vodopi ec, Pe e . »Gus a Tönnies in nasledniki med Nemci in Slo enci.« V: Ža ko Laza e ić,
Milanka Jakopič in S ojan Jakopič, u . S ole je d užine Tönnies: zgodo ina in ehniška dediščina,
31–45. Ljubljana: Založba ZRC, 2019.
Vodopi ec, Pe e . O gospoda skih in socialnih nazo ih na Slo enskem 19. s ole ju. Ljubljana: Inš i u za
no ejšo zgodo ino, 2006.
Vošnjak, Josip. Spomini: d ugi z ezek, 1868–1873. Ljubljana: Slo enska ma ica, 1906.
Vošnjak, Josip. Spomini: p i z ezek, p i in d ugi del 1840 do 1867. l. Ljubljana: Slo enska ma ica,
1905.
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić
IN-BETWEEN IDENTITY AND ENTREPRENEURS
IN THE SLOVENIAN LANDS DURING
THE AUSTRO-HUNGARIAN ERA
SUMMARY
In business, p uden en ep eneu s beha e cau iously and a ionally while con-
duc ing business i hey do no wan o ail. Ne e heless, ma ke mo emen s depend
no only on in e nal ma ke logic bu also on nume ous ex e nal ac o s. Among hem,
na ionalism has played a i al ole in ecen his o y bu has o en been neglec ed by he
ele an esea ch. The ideology o economic na ionalism sp ead in he 19 h cen u y. I
a emp ed o p o ec he in e es s o he na ional communi y agains o he na ionali-
ies, which we e unde s ood as compe i ion and po en ial des oye s o a pu e na ional
economy as he ounda ion o he cul u al and poli ical de elopmen o he na ion.
Slo enian lands a e a good example o he economic coexis ence be ween Slo enians,
Ge mans, I alians, and o he na ions, whe e he na ional ca ego y became one o he
ac o s based on which buye s and en ep eneu s decided who o do business wi h and
53
Ža ko Laza e ić, I an Smiljanić: Vmesna iden i e a in podje niki na Slo enskem a s o-og ski dobi
whom hey would boyco unde he slogan “each o hei own” – e en i in he name o
he “highe good” and agains hei inancial in e es s. In such a si ua ion, businessmen
had o be especially ca e ul abou whe he and how hey would exp ess hei na ional
iden i y, as he consequences o making he w ong choice could be signi ican , includ-
ing bank up cy due o boyco s.
Some en ep eneu s ied o p agma ically main ain a non- o sup ana ional image
in he o m o an in-be weenness ega ding hei na ional iden i y, which was ce -
ainly a om a a e posi ion in he Slo enian socie y o he ime. E en hough such
iden i ies change om day o day, e en om si ua ion o si ua ion, i is possible o
iden i y some gene al ac ics and s a egies used o app oach his issue. Some en e-
p eneu s and en ep eneu ial amilies, including he Tönnies amily o builde s and
he me chan Valen in Supan, delibe a ely cul i a ed an unclea na ional iden i y by
e aining om poli ical ac i i y and p e e ing o wo k on he quali y o se ice, which
ensu ed much be e ad e ising han belonging o one o ano he na ional commu-
ni y. O he s, including he G az-based indus ialis Janez Puh/Johann Puch and he
Rijeka-based Slo enian in es o Josip Go up, a oided public na ional iden i ica ion
because hey saw business as sup ana ional and pushing hese issues in o he back-
g ound heo e ically opened up he possibili y o conduc ing business wi h e e yone.
S ill o he amilies, including he Šoš anj indus ialis dynas y Vošnjak/Woschnagg
and he b ewing amily Kozle /Kosle o Go schee o igin, succumbed o di isions
among hemsel es so ha a ious membe s o he same amilies iden i ied hemsel es
as belonging o di e en na ions.
54 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.2.03
*
D ., znan. sod., Inš i u za no ejšo zgodo ino, P i oz 11, SI–1000 Ljubljana, [email protected]; ORCID:
0009-0008-8564-3027
** Raziska a je bila op a ljena ok i u azisko alnega p og ama š . P6–0280 Ekonomska, socialna in okoljska zgodo i-
na Slo enije, ki ga inanci a Ja na agencija za znans eno azisko alno in ino acijsko deja nos Republike Slo enije
(ARIS) iz d ža nega p o ačuna.
Filip Čuček*
»U a nali so sko aj se eke na
Zgo njem in S ednjem Š aje skem,
pus ili so pa eke na Spodnjem
Š aje skem, […] da di jajo […]
in delajo nep ecenlji o škodo«.
Regulacija Sa inje med P iho o
in Le cem (1876–93) in
njene posledice
**
IZVLEČEK
Vse od zače ka 19. s ole ja se je ok ožni u ad Celje uk a jal s Sa injo in njenimi p i oki, ki so
za adi aljenja snega in nali o p ecej popla ljali. A p i polo ici s ole ja so egulacijska dela
po ekala p ecej nedosledno in počasi. Po ka as o alni popla i le a 1851 so enda le skušali
nekoliko esneje p is opi i k egulaciji »planinske« eke. Toda do s ede sedemdese ih le , ko
se je p ičela sis ema ična egulacija eke na daljši elaciji med P iho o in Le cem, so dela še
zme aj po ekala podobno ko p edma cu. S emelji im p is opom so eko le ih 1876–93 na
ela i no dolgem odseku enda le eguli ali in iz a nali, ako da je kazalo, da hujših popla ne
bo eč. Venda je Sa inja s em p ecej og ozila Celje; es ma e ial, ki ga je eka nosila s seboj, se
je kopičil mes u, oda pa je na p elomu s ole ij p a iloma popla ljala p a am.
Ključne besede: eka Sa inja, Celje, Sa injska dolina, egulacija, popla e, okoljska zgodo ina
55
Filip Čuček: »U a nali so sko aj se eke na Zgo njem in S ednjem Š aje skem, ...
ABSTRACT
“ALMOST ALL THE RIVERS IN UPPER AND CENTRAL STYRIA HAVE BEEN
REGULATED, WHILE THE RIVERS IN LOWER STYRIA HAVE BEEN LEFT […]
TO RUN WILD […] AND CAUSE INESTIMABLE DAMAGE.” REGULATION
OF THE RIVER SAVINJA BETWEEN PRIHOVA AND LEVEC (1876–93)
AND ITS CONSEQUENCES
Since he s a o he 19 h cen u y, he dis ic o ice o Celje aced equen looding o he
i e Sa inja and i s ibu a ies, caused by snowmel and hea y ain all. Howe e , du ing he
i s hal o he cen u y, he i e egula ion ac i i ies we e somewha inconsis en and slow.
A e he disas ous lood o 1851, mo e se ious a emp s we e inally made o egula e he
“moun ain” i e . Ne e heless, un il he middle o he 1870s, when he sys ema ic egula-
ion o he i e began on a longe s e ch be ween P iho a and Le ec, he wo ks we e s ill
ca ied ou in a manne simila o ha o he p e-Ma ch pe iod. Be ween 1876 and 1893,
a signi ican leng h o he i e was ca e ully and ho oughly egula ed and s aigh ened, gi -
ing he imp ession ha he e would be no mo e se e e looding. Howe e , wi h his p ojec ,
he i e Sa inja began o pose a se ious h ea o Celje; all he ma e ials he i e ca ied
accumula ed in he ci y, and by he u n o he cen u y, i o en looded he e.
Keywo ds: he i e Sa inja, Celje, he Sa inja Valley, egula ion, loods, en i onmen al
his o y
U od
Soočanje z močjo in nep ed idlji os jo odo oko je zme aj p eds a ljalo enega
ključnih izzi o sobi anja z na a o. Indus ijska e olucija, ki je s edi 19. s ole ja zajela
udi habsbu ško mona hijo, in ehnološka mode nizacija s a sekako olajšali ečni
»spopad« s celinskimi odámi. Sice je p e ladujoči koncep up a ljanja z njimi eme-
ljil na ideji popolne uk o i e in pod edi e na a e člo eko im po ebam. Sodobniki
so eke dojemali ko neizko iščen i in po encialno g ožnjo, ki jo je eba zajezi i,
kanalizi a i in eguli a i, da bi se p ep ečila ekonomska in socialna škoda e omo-
gočil az oj kme ijs a, indus ije in u banih naselij. Ta ob ambno-zašči ni koncep
ob lado anja na a nih eganj je odil obsežne in pogos o in azi ne hid o ehnične
posege, s ka e imi se je poskušal doseči popoln nadzo nad ečnimi oko i. A kmalu
s a se pokazala kompleksnos akšnega up a ljanja in spoznanje, da ima sak poseg
na a no a no esje dolgo očne učinke.
P ičujoči p ispe ek se pos eča ečplas nim izzi om up a ljanja z odo oki in
opoza ja na nenehno iskanje op imalnega a no esja med člo eko imi ambicijami
62 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
dobo za d e le i (do no ega le a 1885), s čime so se s eds a za zadnji d e delo ni le i
pod ojila. Zakon je p a ako določil no o delo no dobo (1885–89) in so o 300.000
gld. Po no em je d ža a p ispe ala 40 ods o ko (30 ods o ko melio acijski ond, 10
ods o ko ond odog adenj), p a oliko dežela, med em ko je na ok aje in občine
p išlo po 10 ods o ko .38
Lokalne azme e na e enu se med em niso kaj bis eno sp emenile. Reka je
pe iodično popla ljala in s edi a gus a 1882 deloma poškodo ala p ekopa p i Malih
B aslo čah in Polzeli,39 konec no emb a pa Celju segala do eh me o nad no -
malo.40 Slo enski poslanci G adcu so zače ku le a 1883 p o es i ali, češ da deželni
zbo za egulacijo Sa inje in D a e ne na edi nič, med em ko se za Mu o p i G adcu
edno najde dena .41 V em je ačunsko po očilo za le o 1883 ugo a ljalo, da bo p ed-
idena so a za p o delo no dobo komaj zados o ala za polo ico nač o anih del.42
Slo enski poslanci so si uacijo sp emljali s p ecejšnjo skepso (konec le a 1884 niso bili
eč po sem p ep ičani, ali bodo s eds a za no o delo no dobo sploh zago o ljena).
Sama egulacija naj bi bila sice zado olji a le am, »kde se nasipi in sploh eguli ani
deli kup d žijo e je do olj penezo bilo na azpolaganje. Mnogo koso Sa injskega
ob ežja pa ni bilo mogoče eguli a i ali samo po šno. Za o ej je eba dopolni i, ka
še manjka; sice so že eguli ani kosi ne a nos i.«43 Na elaciji med Mozi jem in
Celjem se je p i delo ni dobi sice eguli alo p ibližno 10km eke, ečinoma na
le em b egu, ka je zneslo slabih 14gld. po ekočem me u.44
No i zakon je kljub semu zago o il nač o ana s eds a (ki pa se eda niso po -
sem zadoščala). V no i delo ni dobi (1885–89) je bilo ako na azpolago 60.000 gld.
le no. P eddela – a so po ekala p i P ese ju, Šempe u in Kasazah – so začeli ap ila
1885. Časopisje je bilo p ecej skep ično; na ajalo je zna no ečje s oške za občine,
ok aje in posameznike e menilo, da je zas a ljena dela pe ih le ih sko aj nemogoče
iz es i.45 Popla a zače ku no emb a ( Celju je oda segala 3,4me a nad no malo)
je zope ela i izi ala že op a ljena dela46 (ki, mimog ede, niso bila a no najbolje
iz šena).
Kako je po sej Sa injskej dolini znano, po e ilo se je p ed ečimi le i egulo anje Sa inje
inžene ju g. V. Bu i. V eku eh le iz šil je a eč akih s a b, od ka e ih se jih je nekaj lo
slabo obneslo. Še lansko le o pob ala je po odenj eč akih s a b, nam eč jezo , ki so s ali
lepo so o dena je . Le ošnjo zimo je dal pa omenjeni gospod ozi i kamenje k Sa inji p i
Pe o škem mos u, da bi u zope nap a il nekak jez. Ali na oženo kamenje zdelo se je
ljudem p emehko, p ek hlji o in za ake odne s a be popolnoma nesposobno. Za o se je
38 Die Landes e e ung on S eie ma k, IV. Theil, 204, 205. O ožen, »Zgodo inski p egled,« 17.
39 »Hochwasse ,« Cillie Zei ung, 31. 8. 1882, 4.
40 SI ZAC 24, .e. 326, . 002/022/004/00006, spis Seznam maksimalnega s anja ode p i odokazu na Kapucinskem
mos u Celju od le a 1870 do 1901.
41 »Ugo o ne ob a na e ‘Slo enskega na oda’,« Slo enski na od, 8. 3. 1883, 4.
42 Die Landes e e ung on S eie ma k, IV. Theil, 203, 204.
43 »Reguli anje Sa inje,« Slo enski na od, 4. 10. 1884, 2.
44 »Sann eguli ung,« Deu sche Wach , 15. 10. 1885, 4.
45 Ibidem.
46 »O po odnji,« Slo enski na od, 4. 11. 1885, 3.

63
Filip Čuček: »U a nali so sko aj se eke na Zgo njem in S ednjem Š aje skem, ...
opozo il ok ajni zas op Celjski, naj pogleda sumlji i kamen. […] P ed k a kim ogledala si
je kamen komisija, ka e i je bil udi zas opnik deželnega odbo a in išji s a beni so e nik
iz G adca, e je pos ala zelo osodepolna za našega ‚žolni ja‘. Vp ašali so ga, kje da je imel
pame , ko je dal ako slab kamen na aža i in še akej me i – 1000m3, e mu zaukazali,
da ga ods ani.47
Ne glede na o so dela s ekla na elacijah Mozi je–Ljubija in Le uš–Polzela. Za adi
pogos o isoke ode so zg adili eč kanalo in p ekopo . Julija 1886 so ako odp li
670m dolg in 10m ši ok p ekop p i Le ušu, s čime so p idobili 16 o alo (cca 9
hek a je ) po šin.48 A gus a so odp li še 430-me ski p ekop p i Mozi ju.49 Med em
je za adi popla in nanesenega g amoza eč las niko spisalo pe icije, o pa je podk e-
pila še popla a konec sep emb a Celju in ši še ( oda je Celju segala čez i me e
nad no malo).50 No a popla a je g ozila območju zače ku no emb a 1887, ko so
Celju izme ili a en ode 3,6 me a nad no malo.51 Popla a je p izadela udi Zgo njo
Sa injsko dolino (še najbolj je poškodo ala egulacijska dela p i Polzeli).52 Celjski
občinski s e se je na pona ljajoče se popla e le odz al in sklenil, da je po ebna egula-
cija Sa inje in udi p i oko mes u, saj da je zadnja popla a pokazala š e ilne slabos i
Celju.53 Do le a 1888 je bilo sice od Mozi ja dol odno eguli anih (in poglobljenih)
23km Sa inje ednos i 380.000 gld. (13,5gld. na ekoči me e ), p eos alih 50.000
gld. pa nikako ni zados o alo za dokončanje del.54 Med em je sep emb a in posebej
zače ku ok ob a 1888,55 na o pa zope konec julija 1889, spe p ecej popla ilo. Nad
neobičajno pole no popla o akšnih azsežnos i so bili posebej p esenečeni Žalčani
in okoličani, ki jih je najbolj p izadelo.56 Tudi za o je konec le a 1889 nad op a ljenim
delom ja nos i ladala p ecejšnja skepsa. »Velika komisija ogleduje e dni em
le u s o jeno delo egulo anje Sa inje. O p ak ičnos i in s alnos i ega egulo anja je
p ebi als o azličnih misli, jedno je pa go o o, da saka po odenj nap a ljene nasipe
na neka e ih mes ih p edi a in da po akem ni misli i, kedaj bode egulo anju konec.«
Anonimni pisec je menil, da občine (in posamezniki) nikako ne bodo eč plače ali za
no e egulacije, in pozi al odgo o ne, naj p e e ijo s anje Sa injski dolini na las ne
oči.57
47 »Iz Pe o č,« Slo enski na od, 18. 3. 1886, 3.
48 »P i Le uši,« Slo enski na od, 16. 7. 1886, 3.
49 »Sann egulie ung,« Laibache Zei ung, 24. 8. 1886, 4.
50 »Hochwasse ,« Deu sche Wach , 26. 9. 1886, 5.
51 »Hochwasse ,« Deu sche Wach , 3. 11. 1887, 4.
52 »Die A bei en de Sann eguli ung,« Deu sche Wach , 10. 11. 1887, 4.
53 »Cillie Gemeinde a h,« Deu sche Wach , 6. 11. 1887, 3. »Die Reguli ung de Sann,« Deu sche Wach , 10. 11. 1887, 1.
54 Die Landes e e ung on S eie ma k, V. Theil, 1885–1890 (hg. on Landes-Ausschusse des He zog hums S eie ma k)
(G az: Leykam, 1891), 309–13
55 SI ZAC 24, .e. 259, . 002/0011/00073, Regulacija Sa inje – nač i iz le a 1929, spis popla na abela.
56 »Silo i iha ,« Slo enski na od, 25. 7. 1889, 3.
57 »Od Sa inje,« Slo enski na od, 9. 10. 1889, 3.
64 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Slika 2: Seznam popla in odos aje Celju osemdese ih le ih
Vi : SI ZAC 24, .e. 52, . 1901, Seznam maksimalnega odos aja p i celjskem odokazu od le a 1870 do
1901, spis Ve zeichnis de Hochwasse -Maximalwasse s ände am Cillie Pegel om Jah e 1870 bis 1901
65
Filip Čuček: »U a nali so sko aj se eke na Zgo njem in S ednjem Š aje skem, ...
Od zaključka d uge delo ne dobe se med em ni dogajalo nič. Za o je celjski župan
Necke mann deželnem zbo u pozi al k nadalje anju del, a hk a i opoza jal, da se z
sako doda no egulacijo eča ne a nos za Celje, saj je isoka oda iz Zgo nje Sa injske
doline Celje p od la š i i do pe u p ej in ga p ecej bolj og ožala58 (po eben je bil eme-
lji azmislek, kako eguli a i eko s ednjem oku in hk a i ob a o a i mes o popla ;
Celje je po ebo alo konk e no u edi e seh ečnih oko , za ka pa ni bilo zago o ljenih
do olj s eds e ). Še nekaj d ugih poslance je menilo, da je nadalje anje egulacije eč
ko nujno.59 Deželni zbo je do a gus a 1891, ko je bil sankcioni an, le sp ejel no deželni
zakon ( eljal je do le a 1893) in določil so o 120.000 gld. V zadnji azi so po ekale
g adnje p i Mozi ju, Ljubiji, P eski, Pod inu (mos na Polzeli), Šeščah, V bju, G ižah,
Kasazah in Le cu. Na neka e ih mes ih je bilo izkopa s uge manj, eč pa a o alnih
ob ežnih del in pop a ko , d ugje pa a no ob a no.60 Vmes je bilo sice eč pozi o po
egulaciji p i oko Celju,61 po em je bilo udi eč k i ik same egulacije, češ da ni p i-
nesla nekega elikega, omembe ednega uspeha. Anonimni a o je pisal, da so popla e
še zme aj edne in pe iodične, da eka za adi aljenja snega običajno popla i spomladi, iz
s uge izs opi šes ih do osmih u ah in po z oči eliko škode. Og omna količina ode
je, po na edbah a o ja, p i ekla že iz Loga ske doline, odo ok se je na o ok epil z odo
iz »h ibo ske« D e e, po em dol odno iz Pake, Bolske, spodnji dolini pa Pi ešice,
Ložnice in p eos alih po oko e ko akšen »zadel« mes o Celje. Dela da so po ekala
že le a, mes so popla e uničile ma sikaj, ma sikje so bili kamni i jezo i p ešibko na ejeni
in niso nudili do olj odpo a ( ukaj je omenil še slab ma e ial). Names o da bi p idobili
š e ilne a nike, pašnike in nji e, ako a o , jih je ob popla i edno zno a zalilo.62
Kako koli, skupno je bilo le ih 1877–93 na asi, dolgi dob ih 40km, na ejenih
eč p ekopo , jezo in odob ano ednos i cca 550.000 gld. Le a 1893 so se us a ili
nad izli om Ložnice p i Le cu. Z egulacijo pod ods om deželnega s a bnega u ada
G adcu (na e enu jih je nadzi al ok ajni s a bni u ad Celje, sp a pod ods om inž.
Wilhelma Hallade, na o inž. Wilhelma Bu e) je bil odo ok (kljub š e ilnim pomisle-
kom lokalnega p ebi als a) uspešno sk ajšan in za a o an, ods anjene so bile o i e
za spla a jenje, ob ladano inundacijsko pod očje, p idobljenih pa p ibližno 200 hek-
a je no ih obdelo alnih po šin. S ugo so iz a nali in poglobili e s em močno
pospešili ok. Toda egulacija je imela udi neželene učinke. V zgo njem delu doline
se je eka zadi ala lapo ne plas i, pod alnica je upadla, posledično pa so začeli usiha i
s udenci. Posledice so bile p ecej neugodne za Celje, saj se je ma e ial, ki ga je oda
nosila s seboj, us a ljal celjskem o inku, d igo al alno odo in odno gladino e
us a jal ečje možnos i za popla e.63
58 »S eie mä kische Land ag,« Deu sche Wach , 1. 11. 1890, 2.
59 »Ba on Hackelbe g übe die Sann-Regulie ung,« Deu sche Wach , 23. 11. 1890, 4.
60 Die Landes e e ung on S eie ma k, V. Theil, 313–15; Die Landes e e ung on S eie ma k, Sechs e Theil – E s e
Ab heilung, 1891–1896 (hg. on Landes-Ausschusse des He zog hums S eie ma k) (G az: Ve lag des Landes-
Ausschusses des He zog hums S eie ma k, 1898), 178–80. O ožen, »Zgodo inski p egled,« 17.
61 »Eingesende ,« Deu sche Wach , 16. 6. 1892, 4.
62 »Die Sann-Regulie ung,« Deu sche Wach , 19. 6. 1892, 4.
63 Die Landes e e ung on S eie ma k, V. Theil, 313–15. Die Landes e e ung on S eie ma k, Sechs e Theil – E s e
Ab heilung, 178–80. O ožen, »Zgodo inski p egled,« 17, 18. Janko O ožen, Zgodo ina Celja in okolice, II. del
66 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Posledice
Regulacija nad Celjem ni mes u in njego i bližnji okolici nič kaj ko is ila; med
le oma 1887 in 1910 se je z s ilo eč obsežnih popla (najhujše le ih 1887, 1888,
1895, 1899, 1900, 1901, 1905, 1906 in 1909).64 Sep emb a 1893 je eka popla ila
mes o,65 podobno pa se je zgodilo le o kasneje, ko je zače ku ok ob a oda segala
2,5 me a nad no malo. Kljub emu ni na edila škode na že eguli anih odsekih nad
Celjem, za o je » ah a ca« pisala, da je egulacija uspela, is i sapi pa po očala o
celjskih eža ah. V Celju je še posebej popla ila Voglajna in se azlila p o i Teha ju in
Š o am e popla ila a nike in polja. Sa inja je najbolj popla ila desni b eg mes a,
med em ko so b ego e p es opili udi p i oki Kop i nica, Hudinja in Sušnica.66
Sa inja in p i oki so pono no popla ili nedolgo za em. P ič spomladi 1895, na o
pa jeseni, ko je oda p i kapucinskem mos u segala 3,5 me a nad no malo. Voglajna
je spe popla ila p o i Teha ju in us a ila jeze o, med em ko je Sa inja zalila pa k
in mes o, p a ako pa območje nad Celjem, se p a i že eguli ane odseke p i Žalcu,
Le cu in išje.67 Celjski ok ajni zas op je imel julija (med obema popla ama) na o
emo obši no azp a o in je » ožil«, da se za egulacijo p i oko (kljub že sko aj dese-
le nemu p izade anju) ne dela p ak ično nič.68
Regulacija nad Celjem je sice ešila ma sika e o zaga o s ednjem oku Sa inje,
oda seeno ji ni uspelo popolnoma p ep eči i popla . Ok ob a 1896 je bilo eme p ecej
nena adno. Dne na empe a u a je ob nas ali ne ih i enu ku padla z (za a le ni čas)
običajnih 17 na 4 s opinje, neu je pa je po z očilo ečni d ig mes u ob Sa inji in išje.
V Celju je oda segala 2,5 me a nad no malo, med em ko so Mozi ju izme ili celo 3,2
me a nad no malo.69 Vse eč poses niko ob eki je k i izi alo op a ljeno delo (med
d ugim so se udi p i ože ali, da ežko zmo ejo plače a i še zaos ale s oške egulacije).
Mi od nje nimamo nikako šne posebne ko is i, nego kljub sem egulacijam sko o sako le o
škodo, in ke mo amo azun ega o seh poškodo anjih in nedos a kih p i mos o ih, po ih
i. .d. d ugih občinah jednakome no p ispe a i. […] Mi nismo ega k i i, da naša poses a
ležijo poleg Sa inje, udi mi bi bili ajše na suhem s e u, in če udi smo po p ispe kih, ka e e
smo p eko 15-16 le in žalibog čis o b ez speha plače ali, že sko o izk a eli, enda se še
menda noče u ide i, kako neup a ičeno se samo nam i p ispe ki na ezajo. […] Poleg naših
poses e smo ideli malo p a e egulacije, in kje se je šila, je go o o d ugi sosed o p i
po odnji ečji ali manjši del s ojega poses a izgubil. Nam ne p ide na um, da bi šili k i iko,
da pa so do ična dela samo za nekaj časa, in da se gla na hiba ne odp a i, o emo na ančno.70
(1849–1941) (Celje: Ae o, 1974), 149–51. P im. Blaž P is o šek, »Regulacijski p oblemi Sa inje,« K onika slo en-
skih mes 1, š . 3 (1934): 217, 218.
64 O ožen sice napačno na aja 1910. – O ožen, »Zgodo inski p egled,« 18. P im. Ma ija Zo n, »Popla e – s alnica
Spodnji Sa injski dolini,« K onika 65, š . 3 (2017): 534, 535.
65 »Po odnji na Š aje skem,« Slo enski na od, 28. 9. 1893, 3.
66 »Hochwasse ,« Deu sche Wach , 7. 10. 1894, 4.
67 »Hochwasse um Cilli,« Deu sche Wach , 31. 10. 1895, 4.
68 »Cillie Gemeinde a h,« Deu sche Wach , 4. 8. 1895, 4.
69 »Hochwasse ,« Deu sche Wach , 22. 10. 1896, 4.
70 SI ZAC 25, .e. 22, . 1862–1910, XXII/70, Regulacija Sa inje- azno, spis Sla ni občinski u ad okolice Celjske!.
67
Filip Čuček: »U a nali so sko aj se eke na Zgo njem in S ednjem Š aje skem, ...
Slika 3: Seznam popla in odos aje Celju de e dese ih le ih
Vi : SI ZAC 24, .e. 52, . 1901, Seznam maksimalnega odos aja p i celjskem odokazu od le a 1870 do
1901, spis Ve zeichnis de Hochwasse -Maximalwasse s ände am Cillie Pegel om Jah e 1870 bis 1901

68 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Čez dob o le o je eme pono no pokazalo zobe.
Vsled nenadnega južnega emena noči od 23 na 24 eb u a ja . l je Sa inja jako na a-
sla in za od ožnjo nad Mozi jem p ip a ljene spla e odnesla, ka e i so mozi sko-sa inski
mos pod li. Ja ni p ome mej desnim in le im ob ežjem Sa inje je p i Mozi ji celo us a-
ljen. Škoda, po ej nezgodi po z očena, je jako elika.71
Nena adno eme ( G adcu naj bi empe a u a padla celo »za pol s opinje pod
ničlo«) je sp emljalo popla o konec junija 1900, ko je Sa inja Celju »p es opila b e-
go e e p epla ila mes ni pa k«.72 Izme jena a en eke je znašala ka š i i me e nad
no malo. »Ves k asni mes ni pa k je upos ošen. Odneslo je udi eč kopališčnih hišic.
V mes u je ečina kle i odi. Sa injska dolina je podobna jeze u. […] V Mozi ju
je odnesla oda nekaj mos o in žag.«73 Reka je Mozi ju na desnem b egu uničila
a e zo, med em ko je na d ugi s ani poškodo ala jez (škode je bilo za slabih 20.000
k on). Še huje je bilo 16. no emb a 1901, ko je popla a dodob a p e esla Celje in
Sa injsko dolino (Celje je bilo popolnoma pod odo, ki je bila eč ko š i i me e nad
no malo, Sa injski dolini je ob eki zalilo se kle i in popla ilo okolico – najhuje je
bilo med Polzelo in Žalcem), poleg ega pa uničila egulacijska dela ečjem obsegu
(škode je bilo za slabih 100.000 k on). Pop a ilo je bilo zaupano inž. Bu i, ja nos pa
je p i iskala, da je eba dela po ka as o i nemudoma zače i se od Šempe a dol odno
ozi oma nadalje a i egulacijo se od Le ca, kje so le a 1893 končali dela. Posebej je
bilo eba na edi i izkop g amoza, da se ne bi eč nalagal celjskem o inku, ods ani i
se o i e iz eke, eguli a i Ložnico ipd.74
Sk a ka, na p elomu s ole ij so bile popla e Celju najhujše (ob zadnji popla i je
bilo pod Celjem p o i Laškem saj ako hudo ko Celju ali nad njim).75 Slab eden
kasneje, 22. no emb a, je o me odah in ehnikah odog adenj ozi oma egulacij
G adcu p eda al inž. Caje an K ischan e pozi al k us ano i i labo a o ija za ečne
g adnje po zo u D esdna. Menil je, da je eba eko nenehno opazo a i, saj da b ez
izkušenj ni p a ega p is opa ozi oma da ne edo do olj o sami na a i popla (p ek
š udij bi mo ali eo ijo p enes i p akso). Jezo i, ki so jih pa en i ali udi A s iji,
da enos a no niso eč zadoščali, ečji pouda ek pa je dal izkopu s uge. Omenil je
A gus a Wol a in njego sis em za zašči o nab ežij76 ( a je upočasnil ok, ma e ial se je
učinko i eje odlagal na ob s uge, oda p i išji odi in p i silo i ejšem p e oku je bil
njego sis em p ecej anlji ), a je d omil, da bi bil p ime u Sa inje uspešen. Za Celje
je bil p ep ičan, da je eba najp ej naj i z oke popla , p eden bi pelje ali no i e e,
ki mo da ne bi bile učinko i e.77
71 »Iz Mozi ja,« Slo enski na od, 25. 2. 1898, 3.
72 »Dunaj,« Slo enski na od, 27. 6. 1900, 4.
73 »Po odnji,« Slo enski na od, 28. 6. 1900, 4.
74 »Die Hochwasse ka as ophe,« Deu sche Wach , 21. 11. 1901, 2, 3.
75 »Hochwasse schäden zwischen Cilli und S einb ück,« Deu sche Wach , 5. 12. 1901, 13.
76 Wol sches Gehänge – Wikipedia, p idobljeno 14. 4. 2025, h ps://de.wikipedia.o g/wiki/Wol sches_Geh%C3%A4nge.
77 »Uebe neue e Flussbaume hoden und übe das le z e Hochwasse in Cilli,« Deu sche Wach , 12. 12. 1901, 5–7.
69
Filip Čuček: »U a nali so sko aj se eke na Zgo njem in S ednjem Š aje skem, ...
Popla i le ih 1900 in 1901 s a p ep ičali še najhujšega d omlji ca, da je eba z
egulacijo Sa inje nadalje a i. Uk epanje je bilo ži ljenjskega pomena za p ebi alce
Sa injske doline, še sploh pa za celjske meščane, ki so bili zelo og oženi. Po abljenih
je bilo že eč ko pol milijona gld., a p a ega učinka še zme aj ni bilo. Celje je bis u
p eds a ljalo zamašek; dobilo je se is o, ka je eka nesla s seboj, od g amoza, nano-
so , oda je podi ala jezo e (sploh med Šempe om in Žalcem) in jih odnašala s seboj
dol odno. S oje so dodali hudou niki,78 ki so ekli s h ibo na južni s ani eke (Reka
p i P eboldu, p i ok Bolska) in popla ljali kljub zašči am. G amoz in nanosi so uniče-
ali okolico, jo sp eminjali iz odo i ne ne odo i no, ši ili ečni b eg i d. Tako je bilo
zadnji popla i uničenih saj 20–30 hek a je po šin. Anonimni a o je pono il,
da je naj ečjo eža o p eds a ljal celjski o inek med železniško p ogo in p i okom
Voglajne, po em si p i oki, ki so edno popla ljali ( e bi mo ali končno eguli a i),
p a ako pa jezo i in se o i e, ki so se ob de oči odi znašli na po i.79
Ma ca 1902 si je posebna komisija ogledala s anje po zadnji popla i. Obno i enih
del je bilo za p ibližno 160.000 k on. Med uk epi s a bili p io i e i znižanje jezu p i
78 P im. Blaž Š angelj, »Popla e in u ejanje hudou niko 30. le ih 20. s ole ja pod Go janci,« : Ma a Rendla, u .,
Po enciali in up a ljanje odá. Med p e eklos jo in sedanjos jo (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino, 2024), 134.
79 »Zu Sann egulie ung,« Deu sche Wach , 1. 12. 1901, 1, 2.
Slika 4: Popla i in odos aj le ih 1900 in 1901
Vi : SI ZAC 24, . e. 52, . 1901, Seznam maksimalnega odos aja p i celjskem odokazu od le a 1870 do
1901, spis Ve zeichnis de Hochwasse -Maximalwasse s ände am Cillie Pegel om Jah e 1870 bis 1901
70 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Mozi ju in izkop s uge Šempe u (med le oma 1894 in 1902 je bilo na ej elaciji
samo za zd že anje po abljenih okoli 170.000 k on).80 Med em je d ža nozbo ski
poslanec Jose Pomme menil, da zgolj obno i ena dela ne bodo zadoščala. Po nje-
go em je bila po ebna no a egulacija eke, saj je bil bis u na ejen le s ednji del
eke, zgo njem in spodnjem delu pa p ak ično nič. Gla ni p oblem je idel p e-
obsežnem edčenju gozda ( zgo njem delu), za adi česa je oda neo i ano ekla s
h ibo dolino, eka je s ednjem delu pos ala iz edno hi a, ka se je pokazalo
spodnjem delu nad Celjem in mes u, ko je ob isoki odi p inesla s seboj og omno
ma e iala. V s ugo se je odlagal udi g amoz, ka je d igo alo a en ode in po z o-
čalo popla e ( udi dol odno od Celja).81 Ne dolgo za em, maja 1902, je Celju zno a
popla ilo. Mes o je bilo pač s alno na uda u, za o je bila egulacija nujna in ži ljenjsko
pomembna ne le za Celje, pač pa udi išje.82
P ed jesenskimi deželnozbo skimi oli ami (le a 1902) je anonimni a o
Slo enskega na oda na ajal, da so časi p ecej esni, da so se azme e za Slo ence poslab-
šale in da nemški nacionalci s iskajo, kje se le da. Še posebej je pouda il spodnješ a-
je ske eke, češ da so »u a nali sko aj se eke na Zgo njem in S ednjem Š aje skem,
pus ili so pa eke na Spodnjem Š aje skem, kako Pesnico, D a o, Pako, So lo, Sa injo,
Voglajno, Hudinjo i d., da di jajo in opus ošujejo nji e in a nike in delajo nep e-
cenlji o škodo«.83 Ko so ap ila 1903 analizi ali škodo, ki jo je po z očila popla a le a
1901, so samo s oški za nujna pop a ila znašali 130.000 k on. Posledice popla e so
bile ako še zme aj p ecejšnje. Osno a sanacije je bil nač , kaj je eba dejansko na e-
di i, ozi oma ugo a ljanje dejanske azsežnos i. Za zašči o Celja je bilo nujno eguli a i
p i oke mes u (samo Voglajna je denimo popla ila če km2) pa udi Sa injo in eko
pod celjskim o inkom. V nač u je ako bila no a š udija od Mozi ja do Zidanega
mos a, saj je bila ečna s uga (p ed sem med Šempe om in Le cem) med d ugim
polna g amoza. Gla ni p oblem je bil isoki odi, ki je odnašala se s seboj in one-
mogočala no malno spla a jenje.84
Julija 1903 je bil izdelan elabo a del (za eč ko 1000km2 eliko aso).85 Toda konec
meseca je zno a popla ilo (popla a je pod la mos p i Mozi ju),86 jeseni (no emb a)
pa še enk a .87 Ne glede na o so ekons ukcijska dela le s ekla (do le a 1908 je bilo za
sanacijo – poglobi e s uge, znižanje mozi skega jezu, obno i e kanala p i Šempe u –
80 Die Landes e e ung on S eie ma k, Sechs e Theil, 181. Die Landes e e ung on S eie ma k, Sieben e Theil, 1897–1902
(hg. on Landes-Ausschusse des He zog hums S eie ma k) (G az: Ve lag des Landes-Ausschusses des He zog hums
S eie ma k, 1903), 277–79. P im. SI AS 186, .e. 35, . 1012, spis 19197, 11. 11. 1902, spis 29630 ex 1902.
81 »Eine In e pella ion des Abgeo dne en D . Pomme in de Hochwasse age,« Deu sche Wach , 16. 3. 1902, 1. P im.
SI AS 186, .e. 35, . 1012, spis 7164 ex 1902, In e pella ion.
82 »Hochwasse ,« Deu sche Wach , 8. 5. 1902, 3.
83 »Voli e na Š aje skem,« Slo enski na od, 25. 10. 1902, 2.
84 SI ZAC 24, .e. 98, . 8232/03, Sann egulie ung, spis Z. 11196, Z. 17108. P im. SI AS 186, .e. 37, . 1069, spis 7039
ex 1903.
85 SI ZAC 24, .e. 98, . 8232/03, Sann egulie ung, spis Z. 11196, Z. 17108. P im. SI AS 186, .e. 37, . 1069, spis
22615 ex 1903.
86 »Iz Celja,« Slo enski na od, 1. 8. 1903, 3.
87 »Po odenj,« Slo enski na od, 19. 11. 1903, 3.
71
Filip Čuček: »U a nali so sko aj se eke na Zgo njem in S ednjem Š aje skem, ...
p ed idenih dob ih 200.000 k on).88 A popla e niso p enehale. Jeseni 1904 Sa inja
Celju in okolici pono no ni p izanesla,89 udi no emb a 1905 je časopisje spe po o-
čalo o škodi ečjih azsežnos i. »Sa inja, Voglajna in os ali p i oki p i Celju so izs opili.
Sa injska dolina je daleč p o i zhodu podobna jeze u. Sa inja je na asla za 3,7 me a
nad no malo, ka že ni bilo zadnjih dese le .«90 Naslednje le o je enda le dozo ela
ideja o nujni egulaciji mes u. Toda no emb a je pono no popla ilo do išine 3,4
me a nad no malo.91 Decemb sko ehnično po očilo je ako na ajalo neugodne zna-
čilnos i Sa inje (hudou niški značaj eke, nenehne popla e) in p edlagalo eši e
Celju ( egulacijo Sa inje do G enadi je e b i, po em Voglajne od p i oka Hudinje
dalje, Kop i nice od izli a Voglajno na zgo do ok ajne ces e, Sušnice od izli a do
La e, Ložnice i d.). Poleg ega je bila p ed idena zašči a mes a se do železniškega
mos u, jezo i in posebne nap a e za od odnja anje, zapo e na p i okih, poglobi e
dol odno od Celja i d.92
Toda ko po na adi se je z zače kom del odlašalo. Vmes je decemb a 1907 Sa inja
skupaj s p i oki pono no popla ila in zalila mes o.93 Šele eb ua ja (med 10. in 12.)
1909 si je komisija ogledala eko in p i oke. Ok ajni komisa Hein ich Mon el in
names niški inženi F anz K eps s a se s injala, da je nujno po ebna egulacija med
K is ininim d o cem in G enadi je o b jo ( dolžini 4km), o ej da se najp ej nada-
ljujejo dela p ibližno am, kje so se le a 1893 nehala, po em pa še egulacija Ložnice
(1,3km), egulacija Sušnice (1,8km), egulacija Kop i nice (1,8km) in egulacija
Voglajne (2,3km).94 A decemb a 1909 je Celje spe pelo. »Sa inja je na asla sko o za
4 me e in je izs opila ponekod iz b ego . V Celju je popla ila mes ni pa k in ilinem
ok aju i ces e.«95 Časopisje je pisalo, da je se po s a em, da o egulaciji ni ne duha
ne sluha, da mes o pi, odgo o ni pa da se spe ne zganejo.96
Nedolgo za em, janua ja 1910, je d ža nozbo ski poslanec Richa d Ma ckhl pozi-
al, naj se egulacija Sa inje Celju enda le začne, saj ni bilo eč »p os o a« za kak -
šnokoli odlašanje.97 Med em je komisija udi go odno od Le ca ( se do Mozi ja)
ugo a ljala š e ilne pomanjklji os i na eki. Od egulacije je minilo že eč ko 15le ,
mes so š e ilne popla e pus ile posledice, sanacija najhujše iz le a 1901 pa še sploh
ni bila končana.98 Vse eč eža in udi š e ilni pozi i ja nos i so odloče alce le spod-
budili, da so po dili egulacijo Sa inje in p i oko mes u za obdobje pe ih le
88 Die Landes e e ung on S eie ma k, Ach e Theil, 1903–1908 (hg. on Landes-Ausschusse des He zog hums
S eie ma k) (G az: Ve lag des Landes-Ausschusses des He zog hums S eie ma k, 1916), 319–22.
89 Np . »Celje in po odenj,« Domo ina, 18. 10. 1904, 3.
90 »Popla e Celju,« Slo enski na od, 10. 11. 1905, 3. »Uebe schwemmung,« Deu sche Wach , 12. 11. 1905, 8.
91 SI ZAC 24, .e. 52, . 1910, 1907, 1906, Tehnično po očilo za eguli anje Sa inje in njenih p i oko p i Celju,
Regulie ung de Sa inja bei Celje, spis Uebe schwemmungs abelle.
92 SI ZAC 24, .e. 52, . 1910, 1907, 1906, Tehnično po očilo za eguli anje Sa inje in njenih p i oko p i Celju, spis
Technische Be ich zum P ojek e ü die Regulie ung de Sann und ih e Zu lüsse bei Cilli.
93 »Hochwasse ,« Deu sche Wach , 8. 12. 1907, 8.
94 »Kundmachung,« Deu sche Wach , 30. 1. 1909, 13.
95 »Po odenj Celju,« Slo enski na od, 22. 12. 1909, 3.
96 »Hochwasse ,« Deu sche Wach , 22. 12. 1909, 4.
97 »Zu Sann egulie ung,« Deu sche Wach , 15. 1. 1910, 8.
98 SI AS 186, .e. 85, . Sann-Regulie ung P assbe g-Cilli, spis 10606 ex 1910.
78 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.2.04
*
Dok o ska š uden ka, FHŠ, Oddelek za zgodo ino, Uni e za na P imo skem, Ti o g 5, SI-6000 Kope ,
e eza.p ese [email protected]
Te eza P eše en*
Indus ijska p edela a ži il
sp eminjajoči se s a nos i:
pli demog a skih sp ememb
na p oiz odnjo
IZVLEČEK
Ribiška deja nos je zgodo inska značilnos lokalnega gospoda s a Izole. V 19. s ole ju se je
na em območju začela az ija i indus ija p edela e ib, ki je s ši i ijo na p edelo anje mesa,
sadja in zelenja e zajela udi kmečko p idela o. Indus ija in z njo po ezana ibolo e kmečka
p idela a so p eds a ljali gla ni i p eži e ja lokalnega p ebi als a. P ispe ek ob a na a pli
is skega eksodusa ( j. elikih demog a skih sp ememb, do ka e ih je p išlo med le oma 1945 in
1960 p imo skem p os o u) na izolsko p edelo alno indus ijo ži il. Deja nos , ki je ob a -
na ani dobi pos ala še bolj od isna od očnega dela e delo ne sile, se je med p ocesom d ojne
es uk u alizacije d užbe, poli ičnega in gospoda skega sis ema spopadala z azličnimi kad o-
skimi p oblemi, ka e ih posledice so se kazale udi p oiz odnji izolskih o a n/podje ij.
Ključne besede: Izola, mig acije, p edelo alna indus ija ži il, indus ijska p oiz odnja,
Delama is
ABSTRACT
INDUSTRIAL FOOD PROCESSING IN A CHANGING REALITY:
THE IMPACT OF DEMOGRAPHIC CHANGE ON PRODUCTION
Fishing is a his o ical ea u e o Izola’s local economy. Du ing he 19 h cen u y, he ish p o-
cessing indus y s a ed o de elop in his a ea. La e , i expanded o ag icul u al p oduc ion

79
Te eza P eše en: Indus ijska p edela a ži il sp eminjajoči se s a nos i ...
by also including mea , ui , and ege able p ocessing. This indus y and he associa ed
ishing and ag icul u al p oduc ion ep esen ed he p ima y sou ce o he local popula ion’s
li elihood. The con ibu ion discusses he impac o he Is ian exodus (i.e. signi ican demo-
g aphic changes aking place be ween 1945 and 1960 in he Li o al egion) on he ood
p ocessing indus y in Izola. This ac i i y, which became e en mo e dependen on manual
labou and manpowe in he pe iod unde conside a ion, aced a ious human esou ce
p oblems du ing he p ocess o dual (poli ical and economic) es uc u ing o socie y, whose
consequences we e also e lec ed in he p oduc ion o Izola’s ac o ies/companies.
Keywo ds: Izola, mig a ions, ood p ocessing indus y, indus ial p oduc ion, Delama is
U od
Izola je bila skupaj s s ojo okolico zgodo insko po ezana z ibiško deja nos jo.
V zadnji e jini dolgega 19. s ole ja se je a deja nos esno po ezala z mode nim
ehnološko-znans enim nap edkom in območje se je s pomočjo ujega ancoskega
(kasneje udi i alijanskega, a s ijskega, angleškega in lokalnega) kapi ala pos opoma
obliko alo s edišče ibje p edelo alne indus ije Is i in na Balkanu.1 P oces indu-
s ializacije je pomenil uspešno ključi e adicionalno p iso ne gospoda ske deja -
nos i mode ne az ojne oko e, ne le sme i pelje anja indus ijskega načina
dela, ampak udi sme i abe znans eno- ehničnih odk i ij e mode nega az oja
konze i anja ži il ploče inas ih s e ilizi anih in he me ično zap ih posodicah ozi-
oma konze ah. Nicolas Appe je le a 1804 izdelal p e konze e h ane ( j. p ed
Pas eu jem in njego im mik obiološkim odk i jem .i. pas e izacije) e dokazal, da
s e mično obdela o ži il p ep ečimo mik oo ganizmom ži ilih k a jenje ozi oma
njiho azk oj. Slabih dese le kasneje s a Nizozemec Du sch in Anglež Du and začela
izdela o konze nih »ška lic« iz bele ploče ine, ki jo je Anglež Taylo š i idese ih
le ih 19. s ole ja nadg adil še z li og a ijo.2
Na območju Izole je med le oma 1879 in 1884 nas alo pe o a n: o a na Roulle ,
o a na Wa hanek, o a na Deg assi, o a na Noe dlinge in o a na T oian/T ojan.
To a ni F ancoza Émilla Louisa Roulle a in Dunajčana Ca la Wa hanka s a sp a obe
začeli p edela o »malih pla ih ib« (sa din, jegulj ipd.). P a je na o zadnjih d eh
1 Nadja Te čon, »Ribja p edelo alna indus ija Slo enski Is i (1867–1918),« : Sonja Ana Hoye , u ., Kul u a na
na odnos no mešanem ozemlju Slo enske Is e: a o anje na a ne in kul u ne dediščine na pod očju konse a o s a in
muzeologije (Ljubljana: Znans eni inš i u Filozo ske akul e e, 2002), 244–48. Nadja Te čon, »P is aniški p o-
me slo enski Is i (1850–1918)« (magis sko delo, Ljubljana: Filozo ska akul e a, 2003), 55, 59. Janez K ama ,
»Ribja indus ija Izoli le ih od 1945–1954,« Annales Se ies His o ia e Sociologia 2, š . 2 (1992): 175, p idobljeno
10. 3. 2024, Digi alna knjižnica Slo enije - dLib.si, h p://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKZOY1FY.
Debo ah Rogoznica, »O is az oja ibje indus ije po eza i z i i, ki jih h ani Pok ajinski a hi Kop u,« S udia
ius inopoli ana 2, š . 1 (2009): 143, 144.
2 Ibidem, 53.
80 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
dese le jih 19. s ole ja začela ši i i s oj p oiz odni aso ima na konze i anje g aha,
go ejega mesa in sli e p oiz odnjo gnojila iz ibjih os anko in d ugih mo skih
ži ali, kasneje obdobju med obema ojnama pa udi na p oiz odnjo ibje moke,
ibjega olja, jušnih kock, paš e e p edela o zelenja e (med d ugim pa adižnika)
in inčuno .3 D uga, o a na Wa hanek, je osemdese ih le ih 19. s ole ja p a ako
začela p oiz aja i gnoj iz ibjih odpadko e p edelo a i sli e ma melado, kasneje
med ojnem obdobju pa je začela p oiz aja i jušne kocke in mesne eks ak e, an ipas e
ozi oma azlične s e konze i anega sadja in zelenja e (oli e, a ičoke, pa adižnike,
kuma ice ipd.).4 Domačin Gio anni Deg assi je s oji o a ni poleg »male pla e
ibe« konze i al še g ah in pa adižnik, o a na b a o Noe dlinge pa se je uk a jala
p ed sem s p edelo anjem sli , manjši me i udi ib.5 To a na T ojan&Co. naj bi
se uk a jala le s p edela o ib.6 Izolska p edelo alna indus ija je bila usme jena p ed-
sem p edela o ib, enda so poleg ib ela i no hi o začeli p edelo a i udi meso,
sadje in zelenja o, med ojnem obdobju pa so s kombini anjem eh su o in us a jali
popolnoma no e p oduk e (na p ime jušne kocke). To je pomenilo, da so o a ne
ak i no ši ile s oje p oiz odne, poslo ne in zaposli ene možnos i, že od samih zače -
ko s ojega delo anja.7
Redni odkup ulo a je za izolske ibiče pomenil azb emeni e eža p a očasne
p odaje iška dne nega ulo a, ki jim ga ni uspelo p oda i p ek d ugih kanalo (denimo
s ankam za po abo), ali zalog že soljene ibe. P a ako so bili azb emenjeni udi
kme je, ki so na p ime dobili g za s oje p idelke nepos edni bližini kme ij (lažji
anspo ) ali pa doda ne možnos i služenja dena ja.8
S podpisom Rapalske pogodbe po koncu p e s e o ne ojne je a p os o pod
i alijansko d ža o. Sledilo je p ibližno d e dese le ji dolgo obdobje (p i em izpuščam
čas d uge s e o ne ojne) gospoda sko uspešnega poslo anja pe ih nekdanjih in ene na
no o zpos a ljene izolske o a ne za p edela o ib, zelenja e, sadja in mesa, ki so sice
delo ale d užbeno nape em oz ačju za adi poi alijanče anja. Le a 1920 je i alijanski
konce n S.A. Conse i ici p e zel ob a o anje š i ih izolskih o a niških ob a o za p e-
dela o ib in d ugih ži il, ki so bili zpos a ljeni med le oma 1879 in 1884: ancosko
o a no Roulle , ki je bila le a 1930 p eimeno ana Ampelea S.A. Conse i ici, o a no
3 Med le oma 1887 in 1898 se je njena p oiz odnja po ečala iz 481.000 ibjih konze na le o na ka 2.603.000 kon-
ze na le o. Ob em elja omeni i, da je o a na le ih 1896–1898 p oiz edla 695.000 konze go ejega mesa. –
Te čon, »Ribja p edelo alna,« 246.
4 Le a 1889 naj bi Wa hanek s oji izolski o a ni p oiz edel 890.000 ibjih konze . – Ibid., 247.
5 To a na Deg assi je zadnjih le ih 19. s ole ja p oiz edla 1.040.000 ibjih konze e slabih 180.000 konze g aha
in pa adižnika. D ugo o a no je odp la žaška d užba b a o Noe dlinge , njena p oiz odnja ob koncu 19. s ole ja
pa je dosegla 980.000 ploče ink sadja in ib. – Ibid., 247, 248.
6 Le a 1911 je o a na p oiz edla 280.000 ibjih konze . – Ibid., 247, 248.
7 Ibid., 245–48. Rogoznica, »O is az oja,« 145. Gaša Egić, »K a ka zgodo ina ibje p edelo alne indus ije Izoli
od njenih zače ko do azpada Jugosla ije,« Re ospek i e 4, š . 1 (2021): 62, 63, 67, p idobljeno 21. 10. 2024,
Zgodo ina Slo enije – SIs o y, h ps://www.sis o y.si/publica ion/60243. Janez K ama , Izola: mes o ibiče in dela -
ce (Kope : Založba Lipa, 1987), 309, 310, 423. Te eza P eše en e al., »Po o a n ko p ipo ed o dediščini ibi-
š a in p edelo alne indus ije s pouda kom na Izoli,« S udia uni e si a is he edi a i 6, š . 2 (2018): 66, p idobljeno
21. 10. 2024, Digi alna knjižnica Slo enije - dLib.si, h ps://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY3XRPZ3.
Nadja Te čon, »Vzpos a i e slo enskega pomo s a 1945–1958« (dok o ska dise acija, Kope : FHŠ, 2013), 121.
8 Te čon, »P is aniški p ome ,« 54.
81
Te eza P eše en: Indus ijska p edela a ži il sp eminjajoči se s a nos i ...
Noe dlinge , o a no Deg assi, ki je bila do s edine d ajse ih le 20. s ole ja p eimeno-
ana To igiani, in o a no T ojan.9 To a no Wa hanek je d ajse ih le ih p e zel kon-
ce n Socie à Anonima P odo i Alimen a i G. A igoni & CO, ki je le a 1926 o a ni dal
udi njeno najbolj poznano ime – A igoni.10 Le a 1925 je bila na območju Izole zpos a-
ljena še ena no a, j. šes a o a na za p edela o azličnih ži il, o a na Delise.11 Podje ja
so se ključila na isoko konku enčen i alijanski g kon eks u di igi anega d ža nega
gospoda s a, po ečano po p aše anje (in ponudba) pa s a spodbujala ši i e obsega
p oiz odnje, ka se je med d ugim kazalo zpos a i i no e o a ne za p edela o ib,
na aščanju š e ila zaposlenih indus iji, zpos a i i las ne ibiške lo e e po eče anju
lo nih in p edelo alnih kapaci e (denimo eč ladij, boljši s oji) i n.12
Konec d uge s e o ne ojne je pomenil no o obdobje ži ljenja in az oja mes a.
Po ojni je a p os o (p ibližno) celo dese le je ži el nekakšnem poli ično-gospoda -
skem limbu, ki se je končal šele s podpisom Londonskega memo anduma le a 1954 e
Videmskega spo azuma le a 1955, ka je sp ožilo naj ečji al izselje anja p ebi als a
iz slo enskega P imo ja. Is očasno je o pomenilo dokončno in o malno p iključi e
gospoda skega p os o a cone B no samoup a ni socialis ični gospoda ski p os o
Jugosla ije. Duh indi idualne p ed ojne žne konku ence je nadomes il duh kolek i -
nos i. Z idika delo anja gospoda skega mik osis ema Izole je u elja ljanje no ega sis-
ema doseglo h z nas ankom Kombina a konze ne indus ije Delama is (KKID) le a
1959, ko je bilo ob a o anje eh o a n – o a ne (Ex)Ampelea/I is/Roulle ,13 o a ne
A igoni/Wa hanek Izoli e o a ne De Langlade/Ik a Kop u – in u ozno-iz oznega
podje ja Delama is zd uženo en, eno en ečji gospoda ski subjek .14 Namen zd uži e
eh o a niških ob a o in go skega podje ja kombina je bila lažja o ganizacija p oi-
z odnje in p odaje njiho ih izdelko .15 U ajanje no ega komunis ičnega gospoda skega
sis ema je na območju cone B sice po ekalo ideološko manj eksplici no in pos opoma
se od konca d uge s e o ne ojne dalje (na p ime z u ajanjem d užbene las nine, zpo-
s a i ijo dela skih s e o in up a nih odbo o podje ij i n.).16
9 P eše en e al., »Po o a n,« 64–72.
10 Ibid., 69. Egić, »K a ka zgodo ina,« 64. Nadja Te čon, »Raz oj indus ijskega ibiš a na slo enski obali le ih
1945–1959,« K onika: časopis za slo ensko k aje no zgodo ino 37, š . 1-2 (1989): 123–35, p idobljeno 10. 3. 2024,
Digi alna knjižnica Slo enije - dLib.si, h p://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q0OQIO0G.
11 P i em elja opozo i i, da so bili pod up a o S.A. Conse i ici manjši o a niški ob a i (Noe dlinge , Deg assi,
T oian) p iključeni d ema ečjima o a niškima ob a oma Roulle /Ampelea ali Wa hanek/A igoni, od isno od
njiho e bližine eni ali d ugi ečji o a ni. – Te čon, »Raz oj indus ijskega,« 123–35. P eše en e al., »Po o a n,«
68. B uno Volpi Lisjak, »Ženska delo na sila ibjih o a nah Izoli in Kop u: Konze i anje in soljenje ib,«
Annales, Se ies His o ia e Sociologia 11, š . 24 (2001): 138, p idobljeno 10. 3. 2024, Digi alna knjižnica Slo enije -
dLib.si, h p://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MDBSIXVP.
12 Te čon, »Raz oj indus ijskega,« 123–25. K ama , »Izola,« 423. P eše en e al., »Po o a n,« 66.
13 Le a 1947 je bila o a na Ampelea p eimeno ana Ex-Ampelea, na o pa je le a 1956 p išlo do pono ne sp emembe
imena ob a a I is. – Te čon, »Raz oj indus ijskega,« 123–25.
14 Te čon, »P is aniški p ome ,« 139. Te čon, »Vzpos a i e slo enskega,« 124. Ime Delama is je zloženka zače nih č k
imen o a n DEL/De Langlade, AM/Ampelea, AR/A igoni in mes a Izole/IS. – P eše en e al., »Po o a n,« 68.
15 Te čon, »Vzpos a i e slo enskega,« 124.
16 Aleksej Kalc, »The o he side o he ‘Is ian exodus’: immig a ion and social es o a ion in Slo enian coas al owns
in he 1950s,« D e domo ini 49 (2019): 149, p idobljeno 11. 3. 2024, h ps://doi.o g/10.3986/dd. 0i49.7258.
K ama , »Ribja indus ija,« 181.
82 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Raz oj izolske ži ilsko-p edelo alne indus ije d ugi polo ici pe dese ih le 20.
s ole ja ( j. le ih njenega p ehoda ozi oma dokončnega ključe anja jugoslo an-
ski gospoda ski p os o ) je po ekal znamenju eše anja eža , do ka e ih je p iha-
jalo za adi eč ko dese le je ajajočega nego o ega položaja območja in in enzi nih
demog a skih sp ememb. Zdi se, da je a no in enzi na mig acija p ebi als a delo ala
ko ključen z ok eža , s ka e imi se je indus ija em času soočala p i s ojem ob a o-
anju. Ob em elja opozo i i, da je do p oblemo p ihajalo na azličnih pod očjih dela
(od ibolo a do adminis acije) in azličnih skupinah dela ce (od nek ali ici ane
delo ne sile do k ali ici ane). Gla ni namen p ičujočega p ispe ka je p eds a i i pli
demog a skih sp ememb, j. is skega eksodusa, na p oiz odnjo izolske p edelo alne
indus ije.
Indus ija p edela e ži il po ojnem kon eks u
Eno pomembnejših p ašanj, ki se je odp lo po ojni, je bilo p ašanje meje med
Jugosla ijo in I alijo. Vp ašanje, ki je imelo ko enine še času p e s e o ne ojne,
je pos alo po d ugi s e o ni ojni pono no ak ualno. Zahodni za ezniki niso p izna-
ali sklepo koče skega zbo a in II. zasedanja A noja, po ka e ih naj bi Julijska k ajina
p ipadala Jugosla iji, s čime so sp ožili .i. žaško k izo.17 P i u adni dokumen , ki
je odp l a a eše anju ega p ašanja, je bil Beog ajski spo azum, podpisan 9. junija
le a 1945. Območje Julijske k ajine je bilo azdeljeno na d e okupacijski coni p ek .i.
Mo gano e linije. Obe coni Julijske k ajine s a bili u adno pod up a o za ezniške (cona
A) ali jugoslo anske ojne up a e (cona B), čep a – ko po e F ance Pe o šek – je
coni B ci ilno oblas de ac o iz ajalo no ous ano ljeno Po e jeniš o pok ajinskega
na odnoos obodilnega odbo a.18 Cilj je bil zmanjša i možnos obo oženega spopada
med jugoslo anskimi in za ezniškimi silami.19
P a o macija cone B je ži ela se do podpisa Pa iškega mi o nega spo azuma
med I alijo in Jugosla ijo 10. eb ua ja 1947 ozi oma do končne u elja i e pogodbe
sep emb a ega le a.20 Dokumen je p eobliko al spo no območje .i. S obodno
žaško ozemlje, p a ako deljeno na d e coni, z neka e imi manjšimi ozemeljskimi
sp emembami in že p ej obs oječo no anjo mejo.21 Cona B je bila p eobliko ana
d ugo o macijo, ka e i je udi dočakala s oj konec.22 Končno az eši e e začasne
eši e naj bi p eds a ljalo imeno anje gu e ne ja s s ani Va nos nega s e a OZN, ki
17 F ance Pe o šek, Moja esnica: Spominski u inki iz delo anja po le u 1945 na P imo skem in Ljubljani (Ljubljana:
D uš o pisce zgodo ine NOB Slo enije, 1995), 80.
18 Ka ja H oba Vi loge , V išini spomina: »Eksodus« in Is a (Kope in T s : Založba Uni e ze na P imo skem, 2021),
23, 24. Pe o šek, Moja esnica, 171, 172.
19 H oba Vi loge , V išini, 23, 24.
20 Pe o šek, Moja esnica, 136.
21 »Jugosla iji so po mi o ni pogodbi p ipadli celo na h aška Is a, Reka, Slo ensko p imo je z ečinskim delom
cone B in obši ni p edeli cone A, in sice K as, Go iška b da in Posočje s Koba idom, Bo cem e B eginjskim
ko om. Go ica je p išla pod I alijo.« – Pe o šek, Moja esnica, 136.
22 H oba Vi loge , V išini, 23, 24.
83
Te eza P eše en: Indus ijska p edela a ži il sp eminjajoči se s a nos i ...
naj bi p e zel odenje obeh con obliki no e (samos ojne) d ža ne o be. V p aksi
pa bi slednje p eds a ljalo eliko o i o in malo možnos i za az eši e žaškega p a-
šanja, saj je saka sila želela imeno a i nekoga, ki bi u elja ljal njene in e ese. Rela i no
hi o je pos alo jasno, da bo eba naj i d ugo po .23 Slo ensko P imo je je ako os alo
geopoli ičnem limbu še nadaljnjih sedem le se do podpisa Londonskega memo-
anduma ok ob a 1954 ozi oma Videmskega spo azuma a gus a 1955, s ka e im se
je udi u adno začela no malizacija azme .24 Na njego o »dolgoži os « je močno
pli ala sp eminjajoča se pozicija Jugosla ije medna odnih odah p ed in po spo u
z In o mbi ojem.
Z idika po ojne gospoda ske egene acije ši šega p imo skega p os o a je imela
žaška medna odnop a na si uacija za i alen pli . Na eni s ani je p os o izgubil se
ečje go ske in s o i ene cen e T s u, Go ici in T žiču, na d ugi pa so določila
medna odnega spo azuma za i ala celo i o p iključi e območja jugoslo anskemu
in slo enskemu cen alnoplanskemu ozi oma kasneje samoup a nemu socialis ič-
nemu gospoda s u. Obs oj možnos i, da bi bil p os o p iključen I aliji, je inhibi al
obsežnejše ( inančno) in es i anje jugoslo anske d ža e p imo ski p os o , hk a i
je le a 1947 p išlo udi do name ne deg adacije p oiz odnih s eds e .25 Volja oblas i
po implemen aciji določenih uk epo , ki bi dajali po ebno doda no podpo o pono -
nemu zagonu gospoda skega ži ljenja, je bila omejena.26 P ime ega je bilo p ašanje
alu e – po določilih beog ajskega spo azuma Jugosla ija ni smela zpos a i i dena ne
unije s cono B, ka je ok ob a le a 1945 p ipeljalo do u edbe .i. jugoli e, neu adno
ezane na jugoslo anski dina .27 Določilo je bilo odp a ljeno s kasnejšo Pa iško
mi o no pogodbo. Le a 1949 je p išlo coni B do u elja i e mone a ne unije ozi-
oma zamenja e jugoli e z dina ji.28
Kljub omeje anju inančnih in es icij in name ni deg adaciji obs oječega kapi ala
je jugoslo anska oblas in es i ala območje. Poleg zgo aj na edenega p ime a u edbe
najp ej jugoli e in kasneje dina ja elja izpos a i i pod ža ljenje podje ij le a 1947
in u ajanje dela skega samoup a ljanja e koncep a d užbene las nine od le a 1951
dalje.29 S em si je jugoslo anska oblas ak i no p izade ala, da bi območje na koncu
p ešlo pod jugoslo ansko su e enos .
Med le oma 1945 in 1960 je izolskih o a nah p išlo do d eh opaznejših k iz ozi-
oma zas oje in p oblemo p oiz odnji. P i zas oj se je od il le ih nepos edno po
23 Pe o šek, Moja esnica, 152.
24 Te čon, »Vzpos a i e slo enskega,« 159. H oba Vi loge , V išini, 24, 106, 107, 126. Kalc, »The o he ,« 146.
Janez K ama , Izola 1945–1991: Iz zgodo ine občine od os obodi e izpod ašizma do us ano i e samos ojne Republike
Slo enije (Kope : Zgodo insko d uš o za južno P imo sko, 2002), 21–44.
25 Janez K ama p i em na aja udi eno izmed u adno danih sme nic, da je cilj e akuacije oliko onesposobi i delo a-
nje obeh o a n, da saj doglednem času ne bos a mogli p eds a lja i konku ence jugoslo anski konze ni indu-
s iji. – K ama , »Ribja indus ija,« 176–78. Volpi Lisjak, »Ženska delo na,« 138.
26 Pe o šek, Moja esnica, 25, 30. H oba Vi loge , V išini, 173.
27 Ibid., 28, 32. Rogoznica, O is az oja, 148.
28 Ibid., 153.
29 K ama , »Ribja indus ija,« 181. Volpi Lisjak, »Ženska delo na,« 138. Učinki Zakona o dela skem samoup a lja-
nju, ki je bil sp eje junija 1950, so se p aksi začeli kaza i šele le u 1951, ko s a bila o a nah Ampelea in A igoni
u edena dela ski s e in up a ni odbo . – K ama , »Ribja indus ija,« 181. K ama , Izola 1945, 97–100.

84 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
koncu d uge s e o ne ojne in je dosegel h le a 1947. Gla na z oka zas oja p oiz o-
dnje s a bila sp a p ekini e u ečenih poslo nih/ go skih po eza 30 e pomanjkanje
su o in, p ed sem s ežih ib in bele ploče ine.31 Konec le a 1946 so s oji os ajali b ez
dela. Za adi išje odkupne cene ib T s u so ibiči aje iho apili ibe cono A, ko
pa jih p odajali o a nam coni B. P oblem je p eds a ljalo udi hudo pomanjkanje
bele ploče ine za izdela o konze , gumijas ih ob očko in olja, ki jih jugoslo anski
oblas i kljub obljubam o a nam ni uspelo zago o i i. V zače ku le a 1947 pa se je
sklopu omenjenih za o p id užila še e akuacija p ecejšnjega dela o a niške op eme,
s oje in su o in. Z njo s a d e naj ečji izolski o a ni (Ampelea in A igoni) celo i
izgubili s ojo ibiško lo o, iz ene ali d uge pa so bile e akui ane udi hladilnice in lad-
jedelnica.32 P oblem zago a ljanja zados nih količin su o in se je poglobil, p id užil
pa se mu je udi p oblem izgube p oiz odnih s eds e , j. s ojne op eme. V is em le u
(1947) je podpis že omenjene Pa iške mi o ne pogodbe o malno omogočil možnos
op i anja.33 Vsi omenjeni deja niki so skupaj z ideološko-poli ičnim p i iskom jugo-
slo anskih oblas i in zas aše anjem ako i alijanskih oblas i ko udi nekdanjih las ni-
ko o a n, ki so os ali coni A, po z očili d ugi al izselje anja izolskih dela ce in
ibiče , j. izgubo člo eškega kapi ala ( eč o azah eksodusa/izselje anja naslednjem
pogla ju).34
Do konca le a 1948 so bili naj ečji p oblemi o a n (a ne si!) az ešeni. Sledilo
je pe do šes le dolgo obdobje uspešnega delo anja d eh naj ečjih izolskih o a n,
ki se je začelo z dob im ulo om maja 1948 in nakupom bele ploče ine z de iznimi
s eds i. P oiz odnja izolskih o a n je bila le a 1950 p ime ja i z le om 1946 ečja
za 216 ods o ko , emu pa je naslednjih le ih sledilo še njeno doda no po eče anje.
V em času so azši ili udi p oiz odni p og am (denimo s ile i pikan ni omaki id .).
P a ako se je med le oma 1948 in 1951 po ečalo š e ilo zaposlenih – s 1411 na
1973. Kljub slabemu ulo u in zas a elos i s ojne op eme le a 1952, ki s a po z očila
(začasen) upad p oiz odnje, je izolska ibja indus ija že le a 1953 pos ala »najmoč-
nejše s edišče ibje indus ije Jugosla iji«. Med le oma 1952 in 1954 je p išlo do
mode nizacije s ojne op eme Ampelei, splošno gledano pa je celo na izolska p e-
delo alna indus ija em času nadalje ala po eče anje p oiz odnje in zmanjše anje
p oiz odnih s oško .35
30 Posledica neuspešno p odanih konze je bilo kopičenje zalog .i. »č nih konze «. – K ama , Izola 1945, 129.
K ama , »Ribja indus ija,« 176.
31 K ama , »Ribja indus ija,« 176, 178. K ama , Izola 1945, 130, 135–38. S pomanjkanjem su o in se je izolska p e-
delo alna indus ija soočala udi kasnejših le ih. Iz po očila o izdela i p edjedi po planu le u 1955 iz emo o
pomanjkanju azličnih s su o in, ki so bile po ebne za p oiz odnjo: li og a ska ploče ina, zelenja a, olje, ino,
začimbe, pa adižniko koncen a in kis. – SI PAK/180-50, s.d. 774.
32 K ama , »Ribja indus ija,« 176–78. Z od zemom o a niške lo e le a 1947 se je iz ajanje e deja nos i p eneslo
na zasebne ibiče in ibiška podje ja, ki so delo ali Izoli in Pi anu. – Te čon, »Raz oj indus ijskega,« 125.
33 H oba Vi loge , V išini, 76.
34 Kalc, »The o he ,« 151. K ama , »Ribja indus ija,« 176–79. K ama , Izola 1945, 136–38. Po na edbah Janeza
K ama ja naj bi žaški kapi al s ašil, da se bodo o a ne zap le, zaposleni pa izgubili delo. Poleg ši jenja go o ic
naj bi poskušali udi z in il acijo o a n ako, da so kupo ali ibiške ba ke, dajali posojila go cem in obljubljali
las nikom izolskih o a n pono en zagon njiho ih ob a o . – K ama , »Ribja indus ija,« 178.
35 Ibid., 179–82.
85
Te eza P eše en: Indus ijska p edela a ži il sp eminjajoči se s a nos i ...
Do d ugega zas oja ali p oblema p oiz odnji je p išlo po podpisu Londonskega
memo anduma in Videmskega spo azuma ( j. s edi pe dese ih le 20. s ole ja).
Končna az eši e žaškega p ašanja je sp ožila d ugi al obsežnih demog a skih
sp ememb, ki so jih ako ali d ugače obču ila udi podje ja in o a ne izolske p ede-
lo alne indus ije.
Vpli demog a skih sp ememb na ob a o anje o a n
Za azume anje si uacije, s ka e o se je soočala izolska p edelo alna indus ija
med le oma 1945 in 1960, je eba p eds a i i na a o e p oiz odnje. Za indus ijsko
p edela o ži il je ako ko za kme ijs o značilen isok sezonski značaj.36 Ta je bil s
poja om hladilniko (in d ugih načino hlajenja) saj za sadje in zelenja o nekoliko
omiljen, ni pa o eljalo udi za ibolo no deja nos , ki je os ajala sezonska in ako
pod žena hudemu p i isku čim hi ejše p edela e.37 Pa adižnik lahko hladilniku
os ane dlje ko s eža iba. To je pomenilo, da je bil delo ni p oces določenih delih
le a ( času ibolo ne sezone) eliko in enzi nejši, bilo je eč dela in delo ni dan je
bil daljši ko d ugih delih le a (denimo podaljšan delo nik na 12 u ).38 Za o bi lahko
ši jenje p oiz odnje s p edela e ib na p edela o sadja, zelenja e in mesa azličnih
alo ih se od de e dese ih le 19. s ole ja dalje azumeli udi ko poskus p emago a-
nja sezonskega značaja ibolo a, ši jenja poslo ne m eže gospoda skega subjek a in
zago a ljanja ečje s abilnos i delo nih mes o a ni.
Poleg sezonske na a e ibolo a (in hk a i zamudnih dos a na očenih količin ib
iz ujine) lahko dokumen u P oblemi ibiš a iz le a 1962, ki s a ga ob a na ala udi
dela ski s e in up a ni odbo KKID, be emo o omeje anju ibolo nih po šin na
epubliške meje. Dokumen na aja, da je Jad ansko mo je majhno in ibič zelo hi o
e neho e p es opi mejo in s em lo i na po šini d uge epublike.39
Naslednja pomembna značilnos ( saj ob a na anem obdobju) je bila elika
po eba po člo eški delo ni sili, saj je bila sa p edela a ib še edno op a ljena očno40 –
na p ime p egled in selekcija ib, njiho o čiščenje in laganje sol (ali d uge konze -
anse, ko je olje), izdela a papi na e in celo anske embalaže.41 Z od ozom s oje
d ugi polo ici š i idese ih le je p oiz odnja pos ala še bolj pod žena od isnos i od
očnega dela ozi oma ljudi.
36 V bis u mo amo »sezono« azume i d eh a neh: (1) p o a en p eds a ljajo le ni časi oz. meseci lo a/pobi-
anja in nelo ni meseci/meseci mi o anja; (2) d ugo a en pa p eds a ljajo le a, j. določenem le u se p idela eč
zelenja e in je ulo ibe boljši ko d ugem (p ejšnjem, kasnejšem). V p ime u slabe ibolo ne sezone o bolj ko ne
pos ane p oblem seh, ki lo ijo na določeni odni po šini (np . le a 1959 je imela ibja indus ija eža o z ulo om
zados nih količin ib po celi Dalmaciji in ni bila omejena zgolj na slo enski del Jad anskega mo ja). – SI PAK/180-
78, s.d. 947.
37 SI PAK/180-92, s.d. 1010.
38 SI PAK/180-78, s.d. 947.
39 SI PAK/180-92, s.d. 1010.
40 Te čon, »Raz oj indus ijskega,« 129.
41 Sa dine se je np . odbi alo in az ščalo po kako os i i ka ego ije: a) p ima, b) s anda d in c) me kan il. – SI
PAK/180-83, s.d. 958.
86 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Ko pouda jajo demog a ski in d ugi azisko alci p e eklos i p imo skega p o-
s o a, med njimi udi Ka ja H oba Vi loge s ojem najno ejšem delu, je is ski
eksodus ozi oma demog a ske sp emembe na slo enski Obali med le oma 1945 in
1960 eba azume i ko d osme en p oces – določeni deli p ebi als a so odšli ( j.
u adno/legalno ali neu adno/nelegalno op i ali za i alijanski p os o ), p aznino pa
so zapolnje ali no i p iseljenci.42 Različni in e esi in p eds a e ljudi o p ihodnos i so
sp ožili odhod neka e ih in p ihod d ugih.43 Obseg in s uk u a menja e p ebi al-
s a s a pomenila kons ukcijo »no e jeziko ne, e nične, d užbene, ekonomske in
kul u no-an opološke ealnos i«.44 P imo ski p os o je med le oma 1945 in 1960
šel skozi p oces d ojne es uk u alizacije: a) d užbeno-demog a ske (sp emenjena
demog a ska s uk u a p os o a) in b) poli ičnogospoda ske (sp emenjena poli ično-
gospoda ska s uk u a p os o u).
Izola je iz ojne le a 1945 izšla s 7272 p ebi alci, ka je p eds a ljalo 39 ods o ko
u banega p ebi als a celo ne Obale. Tej š e ilki je eba p iš e i še p ebi als o oko-
liških naselij, ki je bilo up a no, gospoda sko in socialno ezano na mes o. Točnega
poda ka za območje Izole ni, lahko pa za g obo p eds a o o azme ju med mes nim
in podeželskim p ebi als om na a ni P imo ske po emo, da je kmečko p ebi als o
le a 1945 p eds a ljalo 60 ods o ko sega p ebi als a ali malo eč ko polo ico.45
Ob em je med u banim in podeželskim načeloma obs ajala močna nacionalna az-
lika – 95 ods o ko p ebi als a mes a Izole je popisu p ebi als a le a 1945 iz azilo
p ipadnos i alijanski na odnos i. Podeželska okolica pa je bila a no ob a no p e ežno
slo enske nacionalne p ipadnos i. Gledano s ši okega geog a skega zo nega ko a celo-
ne P imo ske, omenjena deli e ni eljala edno, saj je neka e ih p edelih podeželja
a no ob a no p e lado ala p a i alijanska nacionalnos .46
Kljub naj išjemu deležu i alijanskega p ebi als a med semi obalnimi mes i naj
bi p a izolski dela ci najmočneje in najiz azi eje podpi ali anzicijo no o jugoslo-
ansko gospoda skopoli ično s a nos .47 P i em elja opozo i i, da K ama isoko
podpo o jasno p ipisuje s ahu p ed izgubo zaposli e, ki je dole ela š e ilne dela ce
42 H oba Vi loge , V išini, 24, 25. Kalc, »The o he ,« 145–62. Ju e Gombač, Ezuli ali op an i? Zgodo inski p ime luči
sodobne eo ije (Ljubljana: Založba ZRC, 2005), 11. Naselje anje izp aznjene obale s a ak i no spodbujali slo enska
in jugoslo anska oblas , saj s a želeli gospoda sko obno i i egijo in z az ojem np . Luke Kope zmanjša i od isnos
egije od njenih s a ih gospoda skih cen o T s u in Go ici. – Gombač, Ezuli ali op an i?, 11. Kalc, »The o he ,«
156. Debo ah Rogoznica, Iz kapi alizma socializem: gospoda s o cone B S obodnega žaškega ozemlja 1947–1954
(Kope : Pok ajinski a hi Kope , 2011), 290.
43 Ko je pouda ila Mi jam Milha čič Hladnik s ojem p ispe ku na znans enem pos e u Mig acije in d užbene
dinamike ob zahodni meji po d ugi s e o ni ojni maja le a 2023 No i Go ici, je bilo emelj odloči e o odhodu,
p ihodu ali os ajanju p ašanje, kako so si posamezniki izualizi ali naj e je nejšo p ihodnos p os o a. P eds a e o
p ihodnos i p os o a so se delile na a) ži ljenje I aliji, b) ži ljenje Slo eniji oz. Jugosla iji, c) ži ljenje med I alijo
in Jugosla ijo. Obliko ale so se pod skupnim pli om osebnih – sodobnih in p e eklih – izkušenj in p ep ičanj e
poli ične p opagande Slo enije/Jugosla ije na eni s ani in I alije/Zahoda na d ugi s ani (deloma so p i manjši sku-
pini imeli pomemben pli udi in e esi so je skega Vzhodnega bloka). – Pe o šek, Moja esnica, 79–188. Mi jam
Milha čič Hladnik, »Mig an ske po i mladih ob Zahodni meji in zamišljene p ihodnos i« (p ispe ek na znans e-
nem pos e u Mig acije in d užbene dinamike ob zahodni meji po d ugi s e o ni ojni, No a Go ica, 24. 5. 2023).
44 Kalc, »The o he ,« 147. H oba Vi loge , V išini, 75.
45 Kalc, »The o he ,« 149. H oba Vi loge , V išini, 76.
46 Kalc, »The o he ,« 149, 150. H oba Vi loge , V išini, 76.
47 Pe o šek, Moja esnica, 84, 161.
87
Te eza P eše en: Indus ijska p edela a ži il sp eminjajoči se s a nos i ...
in u adnike Ampelei in A igoniju, ki so iz ekli podpo o p iključi i ega območja
I aliji.48 Ko je az idno iz zapisniko o a niških dela skih in up a nih eles, p ašanje
nacionalne p ipadnos i med zaposlenimi ni p eds a ljalo kamna spo ike. Seje o a -
niških eles so še sko aj dese le je po koncu ojne (do le a 1954), enako ko pisanje
njiho ih zapisniko , po ekale i alijanskem jeziku, saj so si Slo enci znali go o i i
i alijansko in ke so le edki I alijani go o ili slo ensko. Ko na ajajo i i, so se za o
odločali kolek i i sami, saj je bilo p e ajanje sej in zapisniko za is e, ki niso ob ladali
slo enskega jezika, p e eč zamudno.49
Š e ilo p ebi alce Izole je p a i le a po koncu d uge s e o ne ojne kljub izse-
lje anju počasi na aščalo – eh le ih se je po ečalo za malo manj ko 10 ods o ko .50
P i al izselje anja se je od il akoj po koncu ojne. Temu je le ih 1947–1948 sledil
d ugi al, j. času, ko je bila udi u adno u ejena možnos op i anja (indi idualne,
s obodne izbi e med jugoslo anskim in i alijanskim d ža ljans om) in je p išlo do
od oza s ojne in ibiške op eme.51 V em času je s spo om med Ti om in S alinom
p išlo udi do elike sp emembe geos a eškega položaja Jugosla ije e do njenega
odmikanja od .i. »so je ske cen alnoplanske po i samoup a ni socializem«.
Po ebe po delo ni sili ibji indus iji Izole so se po ečale. T e ji in naj ečji al izse-
lje anja pa se je od il le ih 1954–1956 po podpisu Londonskega memo anduma in
Videmskega spo azuma. V eh le ih se je s opnja p eselje anja na obalnem območju
bis eno po ečala, p ed sem za adi izselje anja, j. zmanjše anja š e ila p ebi alce .52
Ob koncu »eksodusa« le a 1956 je imela Izola za če ino manj p ebi alce p ime -
ja i z le om 1945 (le še 6008).53
Na p i pogled se zdi eža demog a skih sp ememb manjša, ko je dejansko bila,
saj p eds a ljene š e ilke p ebi als a ne azk i ajo, koliko od eh 6000 ži ečih Izoli
je bilo na no o p iseljenih, kakšne so bile njiho e na ade in delo ne k ali ikacije, p a
ako ne emo, kolikšna je bila mesna luk uacija p ebi als a (š e ilni so p ihajali sem
le za k ajša časo na obdobja; eč o em nadalje anju). Po eden pa je poda ek, da se je
Izoli med le oma 1945 in 1956 i alijanska skupnos zmanjšala za 84 ods o ko (upad
s 95 ods o ko le a 1945 na 9 ods o ko le a 1956).54 Za p edelo alno indus ijo je bil
»k i ičen« p ed sem e ji emig an ski al, ka e em s a iz o a n odšla sko aj es eh-
nični kade in del delo ne sile.55 Skupnos ni sp emenila le s ojega obsega, em eč udi
48 K ama , »Ribja indus ija,« 176. K ama , Izola 1945, 129.
49 Te čon, »Raz oj indus ijskega,« 129. Pe o šek, Moja esnica, 163, 164.
50 Kalc, »The o he ,« 149. T end po eče anja je bilo sice zazna i na celo nem območju cone B. – H oba Vi loge , V
išini, 76.
51 K ama , »Ribja indus ija,« 177. Izselje anje izolskih dela ce je bilo esno po ezano z izgubo upanja o las nem
p eži e ju (od oz s ojne op eme, nizke odkupne cene, ag a na e o ma, zaplembe hiš in s ano anj) e socialnimi/
poli ičnimi p i iski, ki so jih doži ljale d užine zaposlenih T s u. – K ama , Izola 1945, 134.
52 H oba Vi loge , V išini, 76.
53 Ibid., 76. Kalc, »The o he ,« 149. T end upadanja je med le oma 1949 in 1956 značilen za celo no območje cone B –
le a 1956 je imelo slednje za p ibližno 10 ods o ko manj p ebi alce p ime ja i z le om 1949. – H oba Vi loge , V
išini, 76. Kalc, »The o he ,« 149.
54 Kalc, »The o he ,« 150.
55 Te čon, »Raz oj indus ijskega,« 129.
94 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
dokumen a iz emo udi, da so po encialni so je ski poslo ni pa ne ji, s ka e imi so
po ekala pogajanja za 300 on pa adižnika, em našli pesek (0,41–0,53 ods o ka
p oduk a).80 Ali je p i em šlo za napako, po ezano z delo no silo (denimo p ašanjem
zados ne higiene dela ce in dela k) ali s čim d ugim (denimo običajnimi napakami,
do ka e ih p ide p oiz odnji), je ežko eči. Zago o o pa lahko dimo, da je sku-
pek seh napak škodo al podje ju in po p aše anju po njiho ih p oduk ih na ujem,
isoko konku enčnem gu. Na seji UO go skega podje ja Delama is so a gus a 1957
ako po je ali ugo o i e kolegija, »da je podje je Delama is samo iz oznik in slu-
čaju eklamacije za adi slabšega izdelka ene o a ne, pi ugled seh o a n in se udi
Delama is celo i s e u komp omi i a«.81
P ibližno pol le a kasneje DS na eni izmed s ojih sej ob a na a p ime eklamacije
d eh pošiljk o a ne Ampelea (skupaj 150 zaboje ), ke je bila eža sebine izdelka
manjša od dogo o jene ozi oma napisane na e ike i: konze e so names o 125g se-
bo ale le 117g » ile a one a«.82
A gus a le a 1957 poslo nem po očilu za p o polle je (pono no) s ečamo opo-
zo ilo o upadanju kako os i ibjih izdelko , ka je bilo celo i p ipisano o a nam.
Čep a (naj) zade a še ne bi po z očala ekonomske škode podje ju, bi se o lahko
p ihodnje sp emenilo, če se kako os ne bo pop a ila. Iz emo, da so bile o a ne o
zade i opozo jene.83
Slabo le o kasneje zapisnikih najdemo še d a p ime a eklamacij. P i p ime , ki
ga je junija 1958 ob a na al UO, se je nanašal na splošno opazko o em, kako se ečk a
dogaja, da o a ne odp emijo napačno blago. Ke je p i em pel poslo ni ugled pod-
je ja, je odbo sp ejel sklep, da mo ajo od edaj nap ej si e e en i nadzi a i odp emo
posameznih pošiljk in na ančno p e e ja i, ali so e skladne z na očili.84 D ugi p ime
eklamacije je bil po ezan s konk e no pošiljko ibjih konze I alijo in ga je ob a na-
al DS dobe mesec kasneje. Kupci i alijanskega na očnika so se p i ožili za adi nep i-
me ne kako os i dos a ljenih ibjih konze . Delama is je odposlal s ojega uslužbenca
z nalogo, da p e e i up a ičenos p i ožb. V s ojem po očanju je ugo o il, da je bil
p oblem kako os i d ojen: 1) olje ( ka e em je bila iba konze i ana) je bilo mo no
in dečkas e ba e, 2) konze i ana iba je bila azbi a85 in je imela nep ije en onj.86
Ko zadnjo izpos a ljam p oblema iko p e elikega š e ila zaposlenih in hk a i
neus eznih konze , ob a na ano ma ca 1959 na seji UO ak a že na no o o ganizi-
ane izolske p edelo alne indus ije .i. Kombina konze ne indus ije Delama is
Izola. Na p i s ani zapisnika najp ej iz emo, da se gospoda ski subjek po »no em«
sooča s p oblemom p e elikega š e ila zaposlenih – celo en kombina je zaposlo al
1735 oseb, med em ko je za doseganje le nega p oiz odnega nač a po ebo al le 1429
80 Ibid.
81 SI PAK/180-83, s.d. 958.
82 Ibid.
83 Ibid.
84 SI PAK/180-78, s.d. 946.
85 Ta iz az se upo ablja kulina iki, ko go o imo o ( oplo no obdelani) ibi, saj je meso ibe (za azliko od ecimo
go edine) s uk u i an na ak način, da lahko p ecej enos a no azpade (ne azd obi).
86 SI PAK/180-83, s.d. 958.

95
Te eza P eše en: Indus ijska p edela a ži il sp eminjajoči se s a nos i ...
oseb. Dob ih is o »od ečnih« zaposlenih, j. išek delo ne sile, je podje je posku-
šalo p eusme i i d ugo »podje je«, le ni dopus ali zaposli i z d ugimi deja nos mi.87
Ena izmed idej je bila zaposli e 100–150 dela k za p edela o konze , ki jih podje-
je Sa u nus Ljubljani ni moglo p oda i, saj je p i njiho em odpi anju p ihajalo do
odpadanja laka na sebino. Po p edlogu naj bi kombina odkupil konze e nazaj in
jih p edelal »an ipas o«.88 Zdi se, da je bila izolska p edelo alna indus ija deloma
uspešna p i eše anju neka e ih p oblemo , do ka e ih je p išlo za adi izselje anja,
deloma pa so neka e i p oblemi konec pe dese ih le še edno os ajali.
Sklep
Ob koncu d uge s e o ne ojne je imela izolska p edelo alna indus ija že eč ko
šes dese le no adicijo delo anja in je poleg d eh s e o nih ojn p es ala udi d e
d užbenopoli ični in gospoda ski anziciji – najp ej iz habsbu ške mona hije in kapi-
alizma di igi an i alijanski ašis ični sis em in na o jugoslo anski cen alnoplanski
ozi oma kasneje samoup a ni socialis ični sis em. Vse e elike sp emembe je ela i no
uspešno p eb odila. Ko najuspešnejši s a se p i em izkazali p a p edelo alna o a na
ib in d ugih ži il Izoli Ampelea in d ugi naj ečji p oiz odni ob a A igoni.
P ehod iz i alijanskega jugoslo anski sis em ni pomenil le menja e ga, alu e
in idej, po z očil je udi elike demog a ske sp emembe. Vpli is skega eksodusa
se je iz ažal ako sp emenjeni e nični in jeziko ni podobi p ebi als a na območju
slo enske Is e in Izole ko udi sp emenjeni poklicni ses a i p ebi als a na em
območju. Za ob a o anje izolskih o a n je bilo najbolj k i ično obdobje po podpisu
Londonskega memo anduma in Videmskega spo azuma s edi pe dese ih le p ej-
šnjega s ole ja, ko je iz o a n odšel es ehnični kade in del delo ne sile. No a nek a-
li ici ana delo na sila, ki je nadomes ila odhajajočo ( ako ali d ugače) usposobljeno
delo no silo, ni znala oko a i z ibami ali s ojno op emo, p a ako ni bila seznanjena
s o a niškim načinom dela, ka je po z očalo po ečano š e ilo s o jenih napak p o-
iz odnji in nes eč na delo nem mes u. Zamude dogo o jenih pošiljk, nep ime no
označeno (e ike i ano) blago, napačno odposlano blago in eklamacije izdelko iz az-
ličnih azlogo (pesek izdelku, p emajhna eža izdelka, pok a jeno olje, azbi e ibe)
so le neka e i od p ime o , ki so jih izpos a ili delo nih elesih go skega podje ja
Delama is, p ek ka e ega so izolske o a ne p odajale s oje izdelke. Vpli mig acij so
izolske p edelo alne o a ne ču ile še saj do konca pe dese ih le p ejšnjega s ole ja,
ko se je luk uacija delo ne sile začela pos opoma umi ja i, p ej nek ali ici ana delo na
sila pa je z zpos a ljeno šolsko m ežo in s p idobi anjem p ak ičnih izkušenj p i delu
ibji p edelo alni indus ija pos ajala se bolj usposobljena.
87 Podje je se ni odločilo za odpuščanje, saj s a bili z ok p imanjkljaja delo nih ob eznos i nedos a ljene pogodbene
količine u ške palamide in nez elos »slane ibe« za nadaljnjo p edela o. – SI PAK/180-78, s.d. 947.
88 SI PAK/180-78, s.d. 947.
96 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Vi i in li e a u a
A hi ski i i
SI PAK – Pok ajinski a hi Kope :
– SI PAK/180, Delama is Izola.
Li e a u a
Egić, Gaša. »K a ka zgodo ina ibje p edelo alne indus ije Izoli od njenih zače ko do azpada
Jugosla ije.« Re ospek i e 4, š . 1 (2021): 60–79. P idobljeno 21. 10. 2024. Zgodo ina Slo enije –
SIs o y, h ps://www.sis o y.si/publica ion/60243.
Gombač, Ju e. Ezuli ali op an i? Zgodo inski p ime luči sodobne eo ije. Ljubljana: Založba ZRC, 2005.
H oba Vi loge , Ka ja. V išini spomina: »Eksodus« in Is a. Kope in T s : Založba Uni e ze na
P imo skem, 2021.
Kalc, Aleksej. »The o he side o he “is ian exodus”: immig a ion and social es o a ion in slo enian
coas al owns in he 1950s.« D e domo ini 49 (2019): 145–62. P idobljeno 11. 3. 2024. h ps://
doi.o g/10.3986/dd. 0i49.7258.
K ama , Janez. »Ribja indus ija Izoli le ih od 1945–1954.« Annales Se ies His o ia e Sociologia 2,
š . 2 (1992): 175–82. P idobljeno 10. 3. 2024. Digi alna knjižnica Slo enije - dLib.si, h p://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SKZOY1FY.
K ama , Janez. Izola 1945–1991: Iz zgodo ine občine od os obodi e izpod ašizma do us ano i e
samos ojne Republike Slo enije. Kope : Zgodo insko d uš o za južno P imo sko, 2002.
K ama , Janez. Izola: mes o ibiče in dela ce . Kope : Založba Lipa, 1987.
Milha čič Hladnik, Mi jam. »Mig an ske po i mladih ob Zahodni meji in zamišljene p ihodnos i.«
P ispe ek obja ljen na znans enem pos e u Mig acije in d užbene dinamike ob zahodni meji po
d ugi s e o ni ojni, No a Go ica, 24. 5. 2023.
Pe o šek, F ance. Moja esnica: Spominski u inki iz delo anja po le u 1945 na P imo skem in Ljubljani.
Ljubljana: D uš o pisce zgodo ine NOB Slo enije, 1995.
P eše en, Te eza, Alenka Janko Sp eize , Na aša Kolega, Pe a Ka ečič in S ečko Gombač. »Po
o a n ko p ipo ed o dediščini ibiš a in p edelo alne indus ije s pouda kom na Izoli.« S udia
uni e si a is he edi a i 6, š . 2 (2018): 63–75. P idobljeno 21. 10. 2024. Digi alna knjižnica Slo enije
- dLib.si, h p://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY3XRPZ3.
Pu i, Sadh i Sa i i. »P emoženjska s uk u a p ebi als a Izoli in okolici le a 1953 in 1954.«
Annales, Se ies His o ia e Sociologia 8 (1996): 167–74. P idobljeno 11. 3. 2024. Digi alna knjižnica
Slo enije - dLib.si, h p://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A4Z0OT2I.
Rogoznica, Debo ah. »O is az oja ibje indus ije po eza i z i i, ki jih h ani Pok ajinski a hi
Kop u.« S udia ius inopoli ana 2, š . 1 (2009): 143–55.
Rogoznica, Debo ah. Iz kapi alizma socializem: gospoda s o cone B S obodnega žaškega ozemlja
1947–1954. Kope : Pok ajinski a hi Kope , 2011.
Te čon, Nadja. »P is aniški p ome slo enski Is i (1850–1918).« Magis sko delo. Ljubljana:
Filozo ska akul e a, 2003.
Te čon, Nadja. »Raz oj indus ijskega ibiš a na slo enski obali le ih 1945–1959.« K onika: časopis
za slo ensko k aje no zgodo ino 37, š . 1/2 (1989): 123–35. P idobljeno 10. 3. 2024. Digi alna
knjižnica Slo enije - dLib.si, h p://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q0OQIO0G.
Te čon, Nadja. »Ribja p edelo alna indus ija Slo enski Is i (1867–1918)«. V: Sonja Ana Hoye ,
u . Na odnos no mešanem ozemlju Slo enske Is e: a o anje na a ne in kul u ne dediščine na pod očju
konse a o s a in muzeologije, 239–57. Ljubljana: Znans eni inš i u Filozo ske akul e e, 2002.
97
Te eza P eše en: Indus ijska p edela a ži il sp eminjajoči se s a nos i ...
Te čon, Nadja. »Vzpos a i e slo enskega pomo s a 1945–1958.« Dok o ska dise acija. Kope :
FHŠ, 2013.
Ti l, Julij. Populacijske sp emembe Kop skem p imo ju: Kop ski ok aj bi še cone B. Kope : J. Ti l, 1961.
Volpi Lisjak, B uno. »Ženska delo na sila ibjih o a nah Izoli in Kop u: Konze i anje in
soljenje ib.« Annales, Se ies His o ia e Sociologia 11, š . 24 (2001): 135–50. P idobljeno 10. 3.
2024. Digi alna knjižnica Slo enije - dLib.si, h p://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
MDBSIXVP.
Te eza P eše en
INDUSTRIAL FOOD PROCESSING IN A CHANGING REALITY:
THE IMPACT OF DEMOGRAPHIC CHANGE
ON PRODUCTION
SUMMARY
The con ibu ion examines he impac o demog aphic changes in Slo enian Is ia
du ing he 1950s on he p oduc ion o Izola’s ish, ege able, ui , and mea p ocess-
ing ac o ies. The mig a ion p ocess, also known as he Is ian exodus (1945–1960),
esul ed in a popula ion change ha p o oundly impac ed he ood p ocessing busi-
ness and indus ial ope a ions in Izola. In one way o ano he , his indus y employed
o a leas p o ided a s able income o he u ban and su ounding u al popula ion.
The popula ion change ( he p e ious inhabi an s lea ing and new ones a i ing) ak-
ing place in his a ea was une en in e ms o he wo ke s’ skills, expe ience, knowl-
edge, and amilia i y wi h indus ial wo k p ocesses. The depa u e o ishe men who
knew whe e o ish and ac o y wo ke s who knew how o handle he ca ch was only
one side o he s o y. The o he side was ep esen ed by he newcome s, who we e
gene ally amilia wi h ag icul u al wo k bu no wi h ishing o ac o y wo k. Fo an
economic ac i i y ha depended on knowing how o p ope ly handle ish (manually),
use he machines, o pack he p oduc s, his led o p oduc ion p oblems. Complain s
and un imely o inco ec deli e ies damaged he ac o ies’ business epu a ion wi h
hei pa ne s and hei inancial pe o mance (e.g. penal ies, des oyed o unsui able
p oduc s, he need o e-p ocess p oduc s, e c.). The impac o he mig a ion p ocess
was el by Izola’s p ocessing indus y un il a leas he end o he 1950s when labou
luc ua ions s a ed o decline and employees became amilia wi h wo k in he ish
p ocessing indus y.
98 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.2.05
*
PhD, Associa e P o esso , Depa men o A His o y, Facul y o A s, Uni e si y o Ljubljana, Aške če a 2,
SI-1000 Ljubljana, be i.ze o c@ .uni-lj.si
** The a icle is unded by he Slo enian Resea ch and Inno a ion Agency (ARIS) as a pa o he esea ch p og am
P6-0199 His o y o A o Slo enia, Cen al Eu ope and he Ad ia ic.
Be i Že o c*
Cul u al and His o ical O e iew
o he Li e o he Pain e Hein ich
We ach (1858–1929), I.
The Pain e ’s Beginnings and
Se ling in Ljubljana
**
IZVLEČEK
KULTURNOZGODOVINSKI ORIS ŽIVLJENJA SLIKARJA HEINRICHA
WETTACHA (1858–1929), I. ZAČETKI IN USTALITEV SLIKARJA
V LJUBLJANI
Članek p inaša š udijo o ži ljenju, delo anju in ši ši d užbeni pe os i slika ja Hein icha
We acha (1858–1929), ki je delo al Ljubljani od le a 1885 do konca p e s e o ne ojne,
e ga s em konk e neje usid a udi kul u ni milje k anjske p es olnice na p elomu s ole ja.
Ne glede na o, da je s s ojim slika skim in hk a i udi ak i nim glasbenim delo anjem
sko aj š i ih dese le jih pus il močan peča na k anjski kul u i in d užbi e da je bil s ojem
času sekako udi eden najbolj p epozna nih ljubljanskih kul u niko , je nam eč danes
sko aj neznan. V članku poskušam udi os e li i, zakaj je ako.
Ključne besede: Hein ich We ach, Ljubljana okoli 1900, nemško ču eči k anjski kul u ni
k og, slo ensko slika s o 19. s ole ja, a s ijsko slika s o 19. s ole ja, nacionalni slog
a hi ek u i
99
Be i Že o c: Cul u al and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e Hein ich We ach ...
ABSTRACT
The p ima y goal o his a icle is o p o ide a b ie s udy o he li e, wo k and ex ensi e
social commi men s o he pain e Hein ich We ach (1858–1929) who li ed and wo ked
in Ljubljana om 1885 un il he end o Wo ld Wa I, as well as o posi ion him i mly
wi hin he cul u al con ex o he Ca niolan capi al a he u n o he cen u y. We ach le
a signi ican ma k on Ca niolan cul u e and socie y and was one o he mos ecognisable
cul u al igu es o his ime in Ljubljana, ye he emains i ually unknown oday. The a icle
seeks o shed ligh on he easons o his.
Keywo ds: Hein ich We ach, Ljubljana a ound 1900, Ge man-leaning cul u al ci cle o
Ca niola, Slo enian 19 h-cen u y pain ing, Aus ian 19 h-cen u y pain ing, na ional s yle
in a chi ec u e
The main goal o he wo a icles ha will be published in wo consecu i e issues
o P ispe ki za no ejšo zgodo ino/Con ibu ions o Con empo a y His o y is o p o ide
a ounda ional s udy abou he li e, wo k and ex ensi e social commi men s o he
pain e Hein ich We ach (1858–1929) who li ed and wo ked in Ljubljana om 1885
un il he end o Wo ld Wa I and hus place him i mly wi hin he cul u al milieu o
he Ca niolan capi al a he u n o he cen u y. His almos ou decades o pain ing
and musical ac i i ies le a s ong ma k on he Ca niolan cul u e and socie y and
made him one o he mos ecognisable cul u al igu es in Ljubljana, ye oday We ach
emains p ac ically unknown. The a icles will shed ligh on he main easons o his
being igno ed in Slo enian a his o y: his poli ical s ance and his belonging o he
Ge man-leaning Ca niolan cul u al ci cle.
Al hough a la ge majo i y o Ca niolans saw hei p esen and u u e wi hin Aus ia
in one way o ano he , h oughou he inal decades o he 19 h cen u y and well in o
Wo ld Wa I, pola isa ion along na ional lines was s ongly unde way, wi h many ind-
ing hemsel es a i s ex eme poles: ei he mo e in ensely connec ed o he (Yugo)Sla ,
o wi h he wide Ge man, no only cul u al bu also poli ical space.1 Based on my
esea ch his a , i appea s ha We ach belonged o he la e , and wi hin he b oad
1 Fo he con ex o he issues in he b oade space o Aus ia-Hunga y, see Pie e M. Judson, “Ve suche um 1900,
die Sp achg enze sich ba zu machen,” in Mo i z Csáky and Pe e S achel, eds., Die Ve o ung on Gedäch nis (Wien:
Passagen Ve lag, 2001), 163–74. Pie e M. Judson, Gua dians o he Na ion: Ac i is s on he Language F on ie s o
Impe ial Aus ia (Camb idge MA: Ha a d Uni e si y P ess, 2006), 19–65. Fo issues explained in he con ex
o Ca niola, see D agan Ma ić, Nemci Ljubljani: 1861–1918 (Ljubljana: Oddelek za zgodo ino Filozo ske akul-
e e, 2003). Janez C i n, “Kdo e s eča, naj e sune, če i mo e, zobe plune,” Zgodo ina za se 14, No. 2 (2007):
38–56. Je nej Kosi, Kako je nas al slo enski na od: zače ki slo enskega nacionalnega gibanja p i polo ici 19. s o-
le ja (Ljubljana: Sophia, 2013). Miha Valan , “Ljubljansko d uš o Kazina in zd uženja za liko no ume nos na
K anjskem med le i 1848 in 1918” (doc o al disse a ion, Ljubljana: Facul y o A s, 2023). In he con ex o
con empo a y Slo enian his o iog aphy some e y impo an s udies on he li e and a i udes o Ge man-leaning
S y ians we e ca ied ou by Janez C i n, pa icula ly his book T dnja ski iko nik: Poli ična o ien acija Nemce na
Spodnjem Š aje skem (1861–1914) (Ma ibo : Obzo ja, 1997).

100 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Figu e 1: Hein ich We ach in he hall o he Ljubljana Philha monic pain ing one o he
wo pain ings o he Ljubljana hospice, 1910, pho o
Sou ce: Ci y Museum o Ljubljana (MGML)
101
Be i Že o c: Cul u al and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e Hein ich We ach ...
spec um o he Ca niolan Ge man-leaning popula ion, he would mos ai ly be clas-
si ied wi h he so-called Ge man na ionalis s.2 We canno de e mine i and which o
he mo e adical ideas o his mo emen he emb aced, and i we de ec hem, we can-
no say exac ly when, why, o o wha ex en he emb aced hem. Fo example, did his
en i e amily con e o P o es an ism in 1901 o p agma ic easons, so he could align
himsel wi h his p o essional ci cle, his clien s and buye s, o was he mo e ea nes and
ue o We ach’s ac ual pe sonal poli ical belie s? Was i pe haps bo h? O did – and
we ha e ou doub s – We ach’s do man eligious belie suddenly awaken, and could,
in ime, e en s ee him in o A iosophy o pe haps some o he o m o neo-paganism
owa ds which a pa o he pan-Ge manic mo emen was ee ing?3 When i comes
o wo ld iews ha Ge man-leaning and Slo enian-leaning Ca niolans sha ed, o
example s ong an isemi ism, we also canno explain whe he and how We ach’s an i-
semi ism di e ed om he an isemi ism o Slo enian-leaning Ca niolans.4 The e o e,
we should keep in mind ha , because o he speci ic way Slo enians see – and a e
augh abou – he pas , he a is is iewed in a nega i e ligh , e en seen as an ex em-
is , al hough his ac ions o exp essions we e no di e en o hose o he Slo enian
na ionalis s; o example, he long- e m mayo o Ljubljana I an H iba o , in isual
a s he Vesna Socie y, a Slo enian-C oa ian s uden a associa ion.5 To ha e a be e
and con ex ualised unde s anding o We ach’s Ge manness, his wo-pa p esen a-
ion will place mo e emphasis on ce ain ac o s: his a icle in oduces he speci ic
design o he We ach amily’s h ee houses ha he spouses had buil a he ime, while
he upcoming one looks a he pain e ’s and his wi e’s ex ensi e social commi men s.
2 To compa e, see he a emp o de ine he na ional iden i y o We ach’s con empo a y, Ca niolan pain e I ana
Kobilca in U ška S le and Be i Že o c, “The pain e I ana Kobilca and he use o social ne wo ks,” in Ma a Ve ginella,
ed., Women, Na ionalism, and Social Ne wo ks in he Habsbu g Mona chy, 1848–1918 (Wes La aye e, Ind.: Pu due
Uni e si y P ess, 2023), 163–95, pa icula ly 167–74. Fo he p ocesses o Ge man-leaning S y ians and Ca niolans
sliding owa ds Ge man na ionalism and hen also Nazism in he 20 h cen u y, see Ma eja Ra ej, S as ika na pokopa-
liškem zidu: Po očilo o hi le izmu ši ši okolici Ma ibo a idese ih le ih 20. s ole ja (Ljubljana: Bele ina, 2021) and a
poignan econs uc ion o he li es o amily membe s o he w i e , jou nalis and long- ime edi o o he magazine
De Spiegel Ma in Pollack, whose pa e nal g andmo he was om Ljubljana and his g and a he om Laško. – Ma in
Pollack, Sm bunke ju: Po očilo o mojem oče u (Ljubljana: Slo enska ma ica, 2005). Fo he a is ic ajec o y o a
Ge man-leaning S y ian om P uj, he in e na ionally es ablished g aphic a is and an ac i e nazi Luigi Kasimi , see
Ca he ine Tessma , Wiene Pla ze ln: Die Geschä e des Küns le s Luigi Kasimi (Wien: Cze nin, 2006).
3 See also oo no e 50. On poli ical posi ions and eligious, and pa icula ly na ional iden i ica ion o a is s a his ime,
one should always conside hem h ough he p ism o p agma ism, as na ionalism a ha ime in luenced he inc ease
in commissions and awa ding hem o a is s exclusi ely on a na ional basis. See Be i Že o c, “The De elopmen o
Public Monumen s and Monumen s o he Fallen on he Te i o y o Yugosla ia om he La e 19 h Cen u y o 1941,”
in Sanja Ho a inčić and Be i Že o c, eds., Shaping Re olu iona y Memo y: The P oduc ion o Monumen s in Socialis
Yugosla ia (Be lin: A chi e Books and Ljubljana: D uš o Igo Zabel za kul u o in eo ijo, 2023), 28, 29.
4 On an isemi ism among he Slo enian-leaning Ca niolans see Tadej Canka , Odločnejši p o i niki semi s a: O
an isemi izmu in slo enskih libe alcih na K anjskem (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino and A hi Republike
Slo enije, 2023), 76–165.
5 E en oday, we o en ail o see ha some hing labelled Slo enian a he ime migh ha e been a bi a y, le alone pe ce-
i e i as agg essi e o pola ising. As a ule, i is pe cei ed as some hing neu al, and abo e all, na u al. H iba ’s a i ude
o hese aspec s is clea om his memoi s. – I an H iba , Moji spomini I, II (Ljubljana: Slo enska ma ica, 2022). Fo he
Vesna Socie y, see Be i Že o c, “Vesna ob iz i u ume nos i,” in Ba ba a Bo čič and Ju e Mikuž, eds., Po lačenaume nos
(Ljubljana: Open Socie y Ins i u e, 1999), 50–77. Be i Že o c, “I an Meš o ić and he Vesna Socie y,” Ži o umje nos i
113, No. 2 (2023): 146–63. Be i Že o c, “I an Meš o ić u Ljubljani 1903/1904: P ijedlozi za d a spomenika i izlaga-
nje s d uš om Hagenbund u ljubljanskoj kazini,” Časopis za su emenu po ijes 56, No. 2 (2024): 249–77.
102 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
We should also keep in mind ha he (much la ge ) Slo enian-leaning popula ion had
hei own aes he ics and social ac i i ies.
Taking e e y hing in o conside a ion, i is unde s andable ha he yield o da a
on Hein ich We ach’s li e and wo k is scan . Me hodologically speaking, he key o
he a icles a e semi-s uc u ed in e iews wi h he pain e ’s g andson Ha ald We ach
( he son o he pain e ’s son Reinha d), whom I in e iewed o e a decade ago in
Vienna. The g andson ga e me a numbe o amily hei loom pho os o use, and some
appea in he a icle, bu abo e all, he con ibu ed impo an insigh s and biog aphi-
cal da a abou he pain e ’s li e, which I ha e combined wi h in o ma ion om o he
sou ces, pa icula ly pe iodicals o he ime. The mos impo an among hem we e,
o cou se, Ca niolan Ge man-language newspape s, pa icula ly he main newspape ,
Laibache Zei ung, bu also some o he s, o example, Cillie Zei ung om Celje and
Villache Zei ung om Villach. The pain e was a ely men ioned in he Slo enian-
language Ca niolan p ess, which ended o igno e he ac i i ies o he Ge man-
speaking Ca niolan cul u al ci cles, whene e possible.6
Con empo a y Slo enian a his o y mo e o less ollows his a i ude, as We ach
only occasionally appea s in exhibi ion ca alogues o Ljubljana museums and galle ies,
which possess many o his wo ks.7 This unusual disha mony be ween an abundan p e-
se ed body o wo k – e en displayed in some museum’s pe manen exhibi ions – and
a scan a his o y esea ch o his, indeed a no iceably conse a i e pain e is ellingly
complemen ed by he ac ha he i s speci ic a his o y s udy on We ach, published
in Va s o spomeniko by B eda Mihelič in 2001, eally only came abou when We ach’s
ema kable illa in Ljubljana was acqui ed and eno a ed by he US Embassy, and no
by ac ual in e es in him o his wo k.8 He some imes appea s mo e p ominen ly and in a
mo e posi i e ligh in ex s abou he a is Elsa Kas l Obe eigne in he ole as he eache .
The ca alogue o Kas l’s exhibi ion a Ljubljana Ci y Museum in 2018 also includes a ex
by he g anddaugh e Angelika H iba , who is in cha ge o amily hei looms ha include
a numbe o wo ks and sou ces connec ed o We ach, pa icula ly his educa ional wo k.9
6 Musicologis Ku e desc ibes a simila si ua ion in his ield. – P imož Ku e , “Jubilejna konce na sezona 1901–
1902 Ljubljanske ilha monične d užbe,” Muzikološki zbo nik 19 (1983): 43, 47, 48. See also Be i Že o c, “Cul u al
and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e Hein ich We ach (1858–1929), II. The A is ’sEngagemen in
Ljubljana Social Li e and Socie ies and His Final Yea s in Ca in hia,” P ispe ki za no ejšo zgodo ino 65, No. 3 (2025,
o hcoming), n. 43.
7 Cu en ly, he e a e se en een wo ks by We ach o a ibu ed o him a he Na ional Museum o Slo enia, ele en
a he Na ional Galle y, se en een in he Museum and Galle ies o Ljubljana and one in he Uppe Sa a Valley
Museum, Jesenice.
8 B eda Mihelič, “Vilska če med P eše no o ces o in Ti olijem Ljubljani e p eno a We acho e ile: P oblemi
a o anja in p eno e s ano anjske če i,” Va s o spomeniko 39 (2001): 139–49. He was p esen ed in he a is ic con-
ex o Ca niola a he u n o he cen u y by Be i Že o c, Slo enski imp esionis i (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012),
71–73. Fo he e en s and ac i i ies o he Kazina ci cle in Ljubljana, he mos ho ough We ach p esen a ion is by
Miha Valan in Valan , “Ljubljansko d uš o Kazina,” 189–213, 300–02 e passim. Fo mo e abou his ex ensi e opus
and o he e iew o his a is ic conse a i ism, which also had a nega i e e ec on he p o essional esea ch o him,
see Be i Že o c and Miha Valan , “The A is ic Legacy o Hein ich We ach (1858–1929),” ( o hcoming).
9 Angelika H iba , “Ži ljenjepis Elze Kas l Obe eigne ,” in Ba ba a Sa enc, ed., Elza Kas l Obe eigne (1884–1973).
Kipa ka in slika ka (Ljubljana: Muzej in gale ije mes a Ljubljana, 2018), 10–35. See also Vesna Bučič, “Elza
Obe eigne Kas l – naša poslednja minia u is ka,” in Ba ba a Jaki, ed., Razp a e iz e opske ume nos i. Za Ksenijo
Rozman (Ljubljana: Na odna gale ija, 1999), 285–323.
103
Be i Že o c: Cul u al and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e Hein ich We ach ...
Resea ch by Slo enian musicologis s plays an impo an pa in unde s anding
We ach’s pu sui s in Ljubljana, as hei a i ude o him o a he , he Philha monic
Socie y – he mos eminen Ljubljana cul u al ins i u ion a he ime in which he was
ac i ely in ol ed – was much mo e posi i e han by a his o y. Mos p obably he
Philha monics’ ou s anding in e na ional impo ance p e en ed he socie y om sink-
ing in o obli ion despi e i s ies o he Ca niolan Ge man cul u al ci cle. Among he
esea ch in which a leas We ach’s musical pu sui s can be p ope ly aced – as an o icial
o he socie y and as a e y ac i e, albei ama eu musician – we mus men ion P imož
Ku e ’s s udy Ljubljanska ilha monična d užba: 1794–1919 and Je nej Weiss’s esea ch,
which esul ed in he book Hans Ge s ne (1851–1939): ži ljenje za glasbo.10
The p esen a icle is he i s in a se ies o ou abou he pain e , wi h he sec-
ond, o hcoming in he nex issue o he same jou nal, while he ollowing wo
will be published elsewhe e and co-w i en wi h Miha Valan . The i s co-au ho ed
a icle app oaches We ach h ough educa ion; i s , he educa ion he ecei ed a
he Academy o Fine A s in Vienna as well as he educa ion he p o ided by each-
ing isual a s in di e en seconda y schools in Ljubljana and leading his own
pain ing school.11 The second a icle wi h Valan ocuses exclusi ely on he analy-
sis o We ach’s pain ing opus.12 Because a signi ican po ion o he so-called ego-
documen s ela ed o indi iduals and ins i u ions men ioned in hese a icles
is ei he missing, wi h unknown whe eabou s, o has been los o des oyed –
a pa o i p obably in en ionally du ing his o ic uphea als –,13 he indi iduals unde
discussion s uggle o eme ge as complex and nuanced cha ac e s, which makes mis-
concep ions in p esen ing and in e p e ing hei iews, ela ionships and some imes
e en key li e decisions all he mo e likely.14 And ye , jus as we can pos pone ou
esea ch o ine a s and cul u e o he Ge man-leaning Ca niolans ad in ini um, we
can also app oach i wi h he awa eness ha we ha e done he u mos possible, ully
acknowledging ha he i s mo e se ious pe sonal co espondence ha migh appea
has he powe o unde mine he es ablished iew o he o go en a is and his wo ld.
The Pain e ’s Beginnings and Se ling in Ljubljana
Hein ich Ignaz We ach was bo n in Vienna on 15 June 1858. His mo he was a
housewi e and his a he a manu ac u e o empla es o music shee s and bookkeeping
10 P imož Ku e , Ljubljanska ilha monična d užba 1794–1919: K onika ljubljanskega glasbenega ži ljenja s ole ju
meščano in e olucij (Ljubljana: No a e ija, 2005). Je nej Weiss, Hans Ge s ne (1851–1939): ži ljenje za glasbo
(Ma ibo : Li e a in Pedagoška akul e a, 2010).
11 Be i Že o c and Miha Valan , “The A is ic Fo ma ion o he Pain e Hein ich We ach (1858–1929) and His
Educa ional Wo k,” ( o hcoming).
12 Že o c and Valan , “The A is ic Legacy.”
13 See, o example, Weiss, Hans Ge s ne , 72–74, 164, 165. S le and Že o c, “The pain e I ana Kobilca,” 166, 167.
14 “Ego-documen ” e e s o an au obiog aphical ex , usually in he i s pe son. I can be a jou nal, a memoi , co e-
spondence, no es o simila , ha can also be con eyed in a con e sa ional s yle. Fo mo e, see Ma ijke J. an de Wal
and Gijsbe Johan Ru en, Touching he Pas : S udies in he His o ical Sociolinguis ics o Ego-documen s (Ams e dam:
John Benjamins Pub. Company, 2013). S le and Že o c, “The pain e I ana Kobilca,” 164–67.
110 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
he space.38 The We achs’ i s and la ges illa had, ollowing his spi i , an explici ly
a icula ed açade wi h cha ac e is ic p ojec ions and i s deco a i e elemen s, co ne
u e s, gabled oo ing, all alluded o he Ge man la e Middle Ages o he No he n
Renaissance.39 Because he We achs chose isual and a chi ec u al ways o publicly
exp ess ha hey saw Ca niola as a pa o he Ge man cul u al space, his also con i ms
ou unde s anding o hei poli ical o ien a ion and s ance. They we e no ou o he
38 Mihelič, “Vilska če ,” 142. Igo Sapač and F anci Laza ini, A hi ek u a 19. s ole ja na Slo enskem (Ljubljana: Muzej za
a hi ek u o in obliko anje in Fakul e a za a hi ek u o, 2015), 72, 73 e passim. Laza ini, “Nacionalni slogi,” 262–64.
39 Today, po aying na ional spi i in buildings migh be di icul o comp ehend. Buil a li le la e , he Ge man
House in Celje is an e en clea e , and hus easie o unde s and example o poli icised a chi ec u al exp ession. –
Sapač and Laza ini, A hi ek u a 19. s ole ja, 387. Fo mo e abou he phenomenon, see Laza ini, “Nacionalni slogi.”
Figu e 5: We ach summe house on Lake Ossiach ( o n down), pho o
Sou ce: p i a e collec ion

111
Be i Že o c: Cul u al and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e Hein ich We ach ...
o dina y in his and i ed in well wi h he gene al poli ical e en s o he gi en momen
as many o he s hough o hei houses ha way; o example, among he Slo enian-
leaning Ca niolans, Ljubljana Mayo I an H iba wi h his “Slo enian” deco a ions on
his holiday house in Ce klje.40
We ach’s li e ajec o y in he Ca niolan capi al coincided wi h he pe iod
be ween he 1880s and Wo ld Wa I, which was ma ked by na ionalism so in ense ha
i comple ely pe mea ed e e yday li e. A ha ime, such p ocesses also occu ed else-
whe e in he mona chy wi h simila e hnic composi ion,41 and jus a ound We ach’s
a i al in Ljubljana, led o he loss o dominance by he libe al Cons i u ional Pa y
(Ve assungspa ei, o Deu schlibe ale Pa ei) in he Ci y Council and P o incial Die
(Land ag). This pa y ied i s p ima y ideals and missions o he wide Ge man space
wi h Ge man as he lingua anca; he ideals being a mo e in eg a ed Aus ia, eligious
eedom and an i-chu ch sen imen s, emphasis on educa ion and libe al e o ms o
he economy, e c. The akeo e o he Ca niolan go e nmen by Slo enian poli i-
cians led o he decisi e in oduc ion o he Slo enian language in o he educa ion
sys em, in addi ion o adminis a i e o ices, while Slo enian na ional iden i ica ion
and na ionalism inc eased h oughou he p o ince. This made he Ge man-leaning
popula ion eel inc easingly endange ed, while he libe al Cons i u ional Pa y, he
pa y o choice o a la ge pa o he Ge man-leaning Ca niolans, expe ienced a slide
om libe al p inciples o Ge man na ionalism as hei p ima y poli ical con ic ion.
This p ocess is also ob ious om he decla a i e enaming o he emnan s o he
libe al Cons i u ional Pa y in o he Ge man Pa y in 1894.42
Na ional ic ions in Ca niola a ha ime we e inc easingly exp essed h ough
physical iolence and andalism. Tha included iolen p o es s, such as he Slo enian
p o es a he un eiling o he p e iously men ioned monumen o he poli ician and
poe An on Alexande on Aue spe g, in 1886 – Hein ich We ach a ended as he
choi mas e o he Tu n e ein. These we e ollowed by he la ge “an i-Ge man” p o-
es s in 1898, 1903 and 1908.43 Slo enia chooses o “ emembe ” he mili a y in e en-
ion in he au umn o 1908 which esul ed in wo Slo enian dea hs, while i “ o ge s”
ha o decades p io , he mino i y Ge man-leaning communi y in Ca niola expe i-
enced signi ican ly mo e iolence, om e e yday ha assmen in public o boyco -
ing Ge man-leaning me chan s and c a smen and iola ing hei p ope y. Th owing
s ones a he windows o he libe al, and hen Ge man-leaning poli icians was com-
monplace p ac ice since he 1860s onwa ds, while du ing he 1908 un es , e e y hing
om he Kazina Socie y Palace o schools and kinde ga ens we e s oned.44
40 Ibid., 255. Sapač and Laza ini, A hi ek u a 19. s ole ja, 392.
41 Compa a i e ma e ials a e quo ed in he oo no es 1, 2 and 53.
42 Ma ić, Nemci Ljubljani, 25–32, 60–65, 75–89, 105–12, 197–232, 266–74, 299–301 e passim.
43 Božida Jeze nik, Mes o b ez spomina (Ljubljana: Mod ijan, 2014), 74–103. Abou We ach’s pa icipa ion a he
un eiling o a monumen . – “Die Anas asius-G ün-Feie in Laibach,” Deu sche Wach , XI/45, 6 June 1886, 3.
44 Jeze nik, Mes o b ez, 283–94. Ma ić, Nemci Ljubljani, 45–57, 92, 93, 234–36, 264–66, 310–18, 323, 333, 345–54
e passim.
112 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Once we a e awa e o he adicali y o his si ua ion, i is pe haps easie o unde -
s and ha – and how – he na ional ba le in Ljubljana was also e i o ial and a chi-
ec u al, no jus wi h ins i u ional buildings bu also wi h houses o impo an and
weal hy indi iduals. When he Slo enian Na ional Home ( oday’s Na ional Galle y)
was being buil in he mid-1890s, he cons uc ion o Villa We ach in i s ecognisably
“Ge man spi i ” also began p ac ically nex doo , and hen, albei as he a is ’s p i a e
hospi able esidence, i became one o he key music and isual a s o , mo e gene ally,
cul u al cen es o he Ge man-leaning Ljubljana ci izens. A ew yea s la e , Jakopič
Pa illion – he i s independen exhibi ion enue in ended o isual a s in Ca niola –
was buil in he immedia e icini y, p esumably a leas pa ly o coun e balance hese
e en s, and wi h a mo e municipal suppo – he mayo a he ime being he p e i-
ously men ioned s ongly Slo enian and Sla ic o ien ed I an H iba – han we can
p o e oday.45 A leas om he la e 1890s onwa ds, he majo i y o new buildings in
he ci y cen e hus had some kind o ecognisable na ional o ien a ion, whe he i was
isual in hei açades o no , and ha included schools o e en chu ches, such as he
“Slo enian” Mladika [ emale lycée] and he “Ge man” E angelical chu ch loca ed nea
We ach’s Villa.46 In his sense, buildings al e na ed in his pa o own a he u n o
he cen u y, and in some o hem yea s-long, icious ba les ook place o hem o be
pe cei ed as one o he o he . Fo example, despi e p essu e he P o incial Museum
gene ally emained ocused on p esen ing local Ca niolan, ha is na ionally inde e -
mined cul u e, while he in ense and un elen less na ional ba le o go e nance o e
he new join na ional hea e esul ed in i becoming Slo enian and a new hea e
o he Ge man-leaning communi y being buil elsewhe e.47 The e we e nume ous
examples a ha ime, and o ound up we can use he memo ies o We ach’s eldes
daugh e abou how she would play in he na ionally seg ega ed Ti oli pa k. O how
schoolchild en based on hei na ionali y walked on sepa a e sides o he s ee o
p e en io s – Ge man-leaning child en on one side, and Slo enian-leaning child en
on he o he – aun ing each o he elen lessly wi h signs o symbols in ei he Ge man
o Sla ic colou s.48
45 Miha Valan and Be i Že o c, “D uš a za liko no ume nos na K anjskem obdobju od 1848 do 1918,” Liko ne
besede, No. 113 (2019): 11, 12.
46 We a e alking abou he co ne o he e s while Kna lo a and Bleiweisso a S ee s ( oday’s Tomšiče a and
P eše no a S ee s) whe e illa We ach s ands and i s immedia e su oundings. Pe haps con a y o expec a ions,
schools we e pa icula ly hea ily biased in his way, because he language o ins uc ion was o en a he e y co e o
dispu es in e hnically mixed en i onmen s. – Ma ić, Nemci Ljubljani, 274–286, 373 e passim.
47 Sand a Jenko, Jubilejno gledališče cesa ja F anca Jože a Ljubljani: Zgodo ina nas anka in az oj nemškega od a med
1911 in 1918 (Ljubljana: Slo enski gledališki muzej, 2013). Wal e Šmid, an a chaeologis who insis ed on na io-
nally unde e mined cul u e a he P o incial Museum o Ca niola – a e he le his monas ic o de and he Ca holic
Chu ch, con e ed o P o es an ism and ma ied – los his di ec o ial pos in 1909 despi e his expe ise. – Božida
Jeze nik, “Ljubljanski‘ empelj znanos i’ incu kul u nega boja,” A go 54, No. 1 (2011): 26–40. Šmid was p oba-
bly a enan a Villa We ach o a while. – S uden, “Nekaj sledi,” 13, 14. – Abou he poli ically s aged des uc ion o
he Ca niolan Sa ings Bank, he key sponso o ganisa ion o he cul u e o Ge man-leaning Ca niolans ha suppo -
ed a numbe o a and c a s p ojec s h oughou he egion, see Na aša Henig Miščič, “Ca niolan Sa ings Bank
and Slo enian-Ge man Rela ions in 1908 and 1909,” P ispe ki za no ejšo zgodo ino 60, No. 1 (2020): 47–70.
48 B igi a Lei enbe ge , a semi-s uc u ed in e iew by Ru h Deu schmann, 1998. See also Be i Že o c, “Cul u al
and His o ical, II.,” n. 43. Such o ien a ion was isible e en in clo hing and la e selec ion o accesso ies in na i-
onal colou s, o wi h added icolou s, became a p o i able ma ke ing niche. See, Ma ić, Nemci Ljubljani, 234,
113
Be i Že o c: Cul u al and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e Hein ich We ach ...
Tha We ach was a newcome o he Ca niolan e i o y a he ime o g ea
poli ical and na ional(is ) hos ili ies p obably in luenced his iden i y. Pe haps he was
al eady a Ge man na ionalis when he a i ed in Ca niola. Pe haps he de eloped, o a
leas consolida ed his posi ion when as a non-Slo enian speaking new-come he qui e
logically joined he ci cles o he Ge man-leaning Ljubljana communi y, a he ime
o g ea endange men and homogenisa ion. In any case, by he end o he cen u y a
he la es , he began o eel mo e Ge man, o based on a ailable sou ces, he s a ed o
exp ess i mo e p onouncedly. Fo example, Vienna academy egis e s lis his eligious
a ilia ion as Ca holic du ing his s udies he e, while la e Ljubljana censuses show ha
he, as poin ed ou in he in oduc ion, oge he wi h his amily (wi e Ma ie, daugh e s
B igi e and I mga d and son Reinha d F iede ich) con e ed o P o es an ism.49 The
decision o ake his s ep can be unde s ood as a decla a i e poli ical ges u e linked o
he Away F om Rome! mo emen , which was gaining momen um in some na ionally
mixed e i o ies o Aus ia.50 We can only guess wha consequences his e y unlike-
able ges u e had on him and his amily in he Ca holic en i onmen o Ca niola.51
We ach also began o ac i ely pa icipa e in he p o incial poli ics and, o example
an on he lis o he Ge man pa y in he 1899 municipal elec ions. In 1906, Slo enec
newspape men ions him as one o he ini ia o s o he idea o sel - ep esen a ion o
he so-called Ca niolan Ge mans in he pa liamen in Vienna.52 He e, we can add ha
in Ca niola na ional(is ic) mo emen s on bo h sides o en e lec ed simila cu en s o
hose in Bohemia, whe e because o local speci ics, con lic s we e mo e p onounced.53
311 e passim. Any hing could p esen na ional o ien a ion, om selec ing i s names o he b eed o pe s. The
We achs allegedly owned a “Ge man” G ea Dane. – B igi a Lei enbe ge , a semi-s uc u ed in e iew by Ru h
Deu schmann, 1998. The Slo enian-leaning Ca niolans we e known o name hei dogs a e unpopula poli ici-
ans om he opposing side. E en Ljubljana Semina y had a dog called Dežman, named a e he Ge man-leaning
passiona e Ca niolan libe al, who e en se ed a couple o yea s as Ljubljana mayo ! – C i n, “Kdo e s eča,” 44.
49 Census o ms om he collec ion SI ZAL LJU/0500, MF-415, MF-728. B igi a Lei enbe ge explained ha he
a he was no eligious and p obably es anged om he Ca holic Chu ch e en be o e con e ing. “Fa he li e ally
ne e wen o chu ch, and Mo he nei he . We wen o child en’s se ice by ou sel es, and I do no emembe e e going o
chu ch on Sunday wi h ou pa en s. Fa he ce ainly didn’ .” B igi a Lei enbe ge , a semi-s uc u ed in e iew by Ru h
Deu schmann, 1998.
50 The Away om Rome! (Los on Rom) mo emen was an an i-cle ical conse a i e mo emen linked o he his o y
o he c ea ion o he Ge man Empi e and he ques ion o he inclusion and ole o Aus ia in his union. I ook
impe us om Badeni’s language e o m o 1897, which s ipula ed ha adminis a o s in Bohemia we e equi ed o
speak Ge man and Czech and was me wi h much opposi ion by Ge man na ionalis s, while he Czech Ca holic
pa ies suppo ed i . As a eac ion o his, wi h encou agemen om Ge man na ionalis s, an an i-Ca holic mo e-
men was o med unde he leade ship o Geo g on Schöne e , and in addi ion o he s a ed objec i e i was also
hos ile o Judaism. In 1901, i adop ed a esolu ion ha de e mined ha he p og amme o he mo emen was
poli ical and no o a eligious na u e. The mo emen hus had a p onounced a heis conno a ion and he p o es an
ai h was used as a symbol o he “ ue” Ge man spi i . – Ka l-Reinha T aune , “Los on Rom, abe nich Hin zum
E angelium – Die Los on Rom-Bewegung in Ti ol,” Jah buch ü die Geschich e des P o es an ismus in Ös e eich 123
(2007): 126–28.
51 Fo specula ions ha his migh ha e closed he doo o him o each in Ca niolan seconda y schools, see Že o c
and Valan , “The A is ic Fo ma ion.” See also n 46.
52 “Die Gemeinde a hswahlen,” Laibache Zei ung, CXVIII/94, 25 Ap il 1899, 735. “K anjski Nemci p i Gau schu,”
Slo enec, 22, 27 Janua y 1906, n. pag.
53 Fo compa ison, we can lis wo s udies o e en s in Bohemia: Ga y B. Cohen, The Poli ics o E hnic Su i al:
Ge mans in P ague, 1861–1914 (Wes La aye e: Pu due Uni e si y P ess, 2006). Nancy M. Wing ield, Flag Wa s
and S one Sain s: How he Bohemian Lands Became Czech (Camb idge, London: Ha a d Uni e si y P ess, 2007).
114 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
We ach was no doub amilia wi h he si ua ion h ough his wi e Ma ie, who was
om he e and was a e y ac i e pa icipan in Ljubljana’s Ge man p o ec i e socie ies
(Schü z e eine).
Sou ces and li e a u e
A chi al sou ces
SI ZAL – Zgodo inski a hi Ljubljana:
– SI ZAL LJU/0500, Ci y o Ljubljana, local his o y depa men , census o ms.
Uni e si ä sa chi de Akademie de bildenden Küns e Wien:
– Ma ikel II. 1883/84.
– We ach, Hein ich (Ignaz), Ve z.-Einhei s-Fo mula .
Bibliog aphy
Bučič, Vesna. “Elza Obe eigne Kas l – naša poslednja minia u is ka.” In Ba ba a Jaki, ed. Razp a e iz
e opske ume nos i. Za Ksenijo Rozman, 285–323. Ljubljana: Na odna gale ija, 1999.
Canka , Tadej. Odločnejši p o i niki semi s a: O an isemi izmu in slo enskih libe alcih na K anjskem.
Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino and A hi Republike Slo enije, 2023.
Cohen B., Ga y. The Poli ics o E hnic Su i al: Ge mans in P ague, 1861–1914. Wes La aye e:
Pu due Uni e si y P ess, 2006.
C i n, Janez. “Kdo e s eča, naj e sune, če i mo e, zobe plune.” Zgodo ina za se 14, No. 2 (2007): 38–56.
C i n,Janez. T dnja ski iko nik: Poli ična o ien acija Nemce na Spodnjem Š aje skem (1861–1914).
Ma ibo : Obzo ja, 1997.
Henig Miščič, Na aša. “Ca niolan Sa ings Bank and Slo enian-Ge man Rela ions in 1908 and 1909.”
P ispe ki za no ejšo zgodo ino 60, No. 1 (2020): 47–70.
H iba , Angelika. “Ži ljenjepis Elze Kas l Obe eigne .” In Ba ba a Sa enc, ed. Elza Kas l Obe eigne
(1884–1973). Kipa ka in slika ka, 10–35. Ljubljana: Muzej in gale ije mes a Ljubljana, 2018.
H iba , I an. Moji spomini I, II. Ljubljana: Slo enska ma ica, 2022.
F ied ich Keesbache . ed. Jah es-Be ich de philha monischen Gesellscah in Laibach: ü die Zei om 1.
Ok obe 1885 bis 30. Sep embe 1886. Laibach: Ve lag de philha monischen Gesellscha , 1886.
Jenko, Sand a. Jubilejno gledališče cesa ja F anca Jože a Ljubljani: Zgodo ina nas anka in az oj
nemškega od a med 1911 in 1918. Ljubljana: Slo enski gledališki muzej, 2013.
Jeze nik, Božida . “Ljubljanski» empelj znanos i« incu kul u nega boja.” A go 54, No. 1 (2011):
26–40.
Jeze nik, Božida . Mes o b ez spomina. Ljubljana: Mod ijan, 2014.
Judson M., Pie e . “Ve suche um 1900, die Sp achg enze sich ba zu machen.” In Mo i z Csáky and
Pe e S achel, eds. Die Ve o ung on Gedäch nis, 163–174. Wien: Passagen Ve lag, 2001.
Judson M., Pie e . Gua dians o he Na ion: Ac i is s on he Language F on ie s o Impe ial Aus ia.
Camb idge MA: Ha a d Uni e si y P ess, 2006.
Ka ečič, Pe a. “Bise i a s ijske i ie e: Opa ija, G adež, Po o ož.” K onika 57 (2009): 113–128.
Kosi, Je nej. Kako je nas al slo enski na od: zače ki slo enskega nacionalnega gibanja p i polo ici 19.
s ole ja. Ljubljana: Sophia, 2013.
Kup e s ichsammlung D . Julius Ho mann: Wien (auc ion ca alogue, Leipzig, 1922).
115
Be i Že o c: Cul u al and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e Hein ich We ach ...
Ku e , P imož. “Jubilejna konce na sezona 1901–1902 Ljubljanske ilha monične d užbe.”
Muzikološki zbo nik 19 (1983): 41–50.
Ku e , P imož. Ljubljanska ilha monična d užba 1794–1919: K onika ljubljanskega glasbenega ži ljenja
s ole ju meščano in e olucij. Ljubljana: No a e ija, 2005.
Laza ini, F anci. “Nacionalni slogi ko p opagandno s eds o p ebujajočih se na odo : Slo enski
in d ugi nacionalni slogi a hi ek u i okoli le a 1900.”Ac a His o iae A is Slo enica 25, No. 2
(2020): 249–67. h ps://doi.o g/10.3986/ahas.25.2.10.
Ma ić, D agan. Nemci Ljubljani: 1861–1918. Ljubljana: Oddelek za zgodo ino Filozo ske akul e e, 2003.
Mihelič, B eda. “Vilska če med P eše no o ces o in Ti olijem Ljubljani e p eno a We acho e
ile: P oblemi a o anja in p eno e s ano anjske če i.” Va s o spomeniko 39 (2003): 139–49.
Pho og aphische Co espondenz (janua 1913), 291–292. “D . Julius Ho mann.”
Pollack, Ma in. Sm bunke ju: Po očilo o mojem oče u. Ljubljana: Slo enska ma ica, 2005.
Ra ej, Ma eja.S as ika na pokopališkem zidu: Po očilo o hi le izmu ši ši okolici Ma ibo a idese ih
le ih 20. s ole ja. Ljubljana: Bele ina, 2021.
Sapač, Igo and F anci Laza ini. A hi ek u a 19. s ole ja na Slo enskem. Ljubljana: Muzej za a hi ek u o
in obliko anje in Fakul e a za a hi ek u o, 2015.
S le, U ška and Be i Že o c. “The pain e I ana Kobilca and he use o social ne wo ks.” In Ma a
Ve ginella, ed. Women, na ionalism, and social ne wo ks in he Habsbu g mona chy. 1848–1918,
163–95. Wes La aye e, Ind.: Pu due Uni e si y P ess, 2023.
S uden, And ej. “Nekaj sledi iz ži ljenja a na elje K anjskega deželnega muzeja.” A go 46, No. 1
(2003): 9–14.
Tessma , Ca he ine.Wiene Pla ze ln: Die Geschä e des Küns le s Luigi Kasimi . Wien: Cze nin, 2006.
T aune , Ka l-Reinha . “Los on Rom, abe nich Hin zum E angelium – Die Los on Rom-Bewegung
in Ti ol.” Jah buch ü die Geschich e des P o es an ismus in Ös e eich 123 (2007): 120–70.
an de Wal, Ma ijke J. in Gijsbe Johan Ru en. Touching he Pas : S udies in he His o ical
Sociolinguis ics o Ego-documen s. Ams e dam: John Benjamins Pub. Company, 2013.
Valan , Miha. “Ljubljansko d uš o Kazina in zd uženja za liko no ume nos na K anjskem med le i
1848 in 1918.” PhD diss., Ljubljana: Facul y o A s, 2023.
Valan , Miha and Be i Že o c. “D uš a za liko no ume nos na K anjskem obdobju od 1848 do
1918.” Liko ne besede, No. 113 (2019): 4–13.
Weiss, Je nej. Hans Ge s ne (1851–1939): ži ljenje za glasbo. Ma ibo : Li e a and Pedagoška akul e a,
2010.
Wing ield, Nancy M. Flag Wa s and S one Sain s: How he Bohemian Lands Became Czech. Camb idge,
London: Ha a d Uni e si y P ess, 2007.
Zangge , F i z. Das ewige Feue im e nen Land. Ein deu sches Heima buch aus dem Südos en. Cilli, 1937.
Že o c, Be i. “Cul u al and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e Hein ich We ach (1858–
1929), II. The A is ’sEngagemen in Ljubljana Social Li e and Socie ies and His Final Yea s in
Ca in hia.” P ispe ki za no ejšo zgodo ino 65, No. 3 (2025) ( o hcoming).
Že o c, Be i. “I an Meš o ić and he Vesna Socie y.” Ži o umje nos i 113, No. 2 (2023): 146–63.
Že o c, Be i. “I an Meš o ić u Ljubljani 1903./1904.: P ijedlozi za d a spomenika i izlaganje s d uš om
Hagenbund u ljubljanskoj kazini.” Časopis za su emenu po ijes 56, No. 2 (2024): 249–77.
Že o c, Be i. “The De elopmen o Public Monumen s and Monumen s o he Fallen on he Te i o y
o Yugosla ia o m he La e 19 h Cen u y o 1941.” In Sanja Ho a inčić and Be i Že o c, eds.
Shaping Re olu iona y Memo y: The P oduc ion o Monumen s in Socialis Yugosla ia, 20–57. Be lin:
A chi e Books; Ljubljana: D uš o Igo Zabel za kul u o in eo ijo, 2023.
Že o c, Be i. “Vesna ob iz i u ume nos i.” In Ba ba a Bo čič and Ju e Mikuž, eds. Po lačenaume nos ,
50–77. Ljubljana: Open Socie y Ins i u e, 1999.
Že o c, Be i. Slo enski imp esionis i. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012.
Že o c, Be i and Miha Valan . “The A is ic Fo ma ion o he Pain e Hein ich We ach (1858–1929)
and His Educa ional Wo k” ( o hcoming).
Že o c, Be i and Miha Valan . “The A is ic Legacy o Hein ich We ach (1858–1929)” ( o hcoming).

116 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Film ma e ial
Besuch on E zhe zog Ka l bei de Kä n ne Landesauss ellung a 2‘50‘‘. h ps://www.you ube.com/
wa ch? =z063um-BW9U& =6s).
Newspape sou ces
Deu sche Wach , 1886.
Die Zei , 1913.
F eie S immen, 1929.
Kä n ne Tagbla , 1912.
Laibache Wochenbla , 1889, 1892.
Laibache Zei ung, 1885, 1887, 1891, 1892, 1894, 1899, 1907, 1908, 1909.
Neue F eie P esse, 1913.
Slo enec, 1886, 1891, 1906.
Villache Zei ung, 1911, 1929.
Wiene Landwi scha liche Zei ung, 1894.
Za ja, 1912.
O al sou ces
Ha ald We ach, semi-s uc u ed in e iews by Be i Že o c, 2012.
B igi a Lei enbe ge , semi-s uc u ed in e iew by Ru h Deu schmann, 1998. The Aus ian di ec o
Deu schmann conduc ed he in e iew as pa o he Ch onis en p ojec (h ps://ch onis en.a /).
Be i Že o c
KULTURNOZGODOVINSKI ORIS ŽIVLJENJA SLIKARJA
HEINRICHA WETTACHA (1858–1929), I.
ZAČETKI IN USTALITEV SLIKARJA V LJUBLJANI
POVZETEK
Os ednji namen članka je poda i k a ko š udijo o ži ljenju, delo anju in ši ši d už-
beni pe os i slika ja Hein icha We acha (1858–1929), ki je delo al Ljubljani od
le a 1885 do konca p e s e o ne ojne, e ga s em konk e neje usid a i udi kul-
u ni milje k anjske p es olnice na p elomu s ole ja. Ne glede na o, da je s s ojim sli-
ka skim in hk a i udi ak i nim glasbenim delo anjem sko aj š i ih dese le jih pus il
močan peča na k anjski kul u i in d užbi e da je bil s ojem času sekako udi
eden najbolj p epozna nih ljubljanskih kul u niko , je nam eč danes sko aj neznan.
V članku poskušam že udi os e li i, zakaj je ako, p i čeme ig a a ključno logo p i
117
Be i Že o c: Cul u al and His o ical O e iew o he Li e o he Pain e Hein ich We ach ...
ume niko em sp egledo anju slo enski ume nos ni zgodo ini njego a poli ična
d ža in p ipadnos nemško ču ečemu k anjskemu kul u nemu k ogu.
Po doslej op a ljenih aziska ah se kaže, da bi Hein icha We acha – ši okem
spek u k anjskega nemško ču ečega p ebi als a – e je no najus ezneje u s ili k
.i. nemškim nacionalcem. Da bi bolje in kon eks u azumeli ume niko o nemš o,
so članku nekoliko bolj pouda jeni neka e i idiki, na podlagi ka e ih je o dob o
be lji o, denimo speci ičen idez eh no ozg ajenih hiš d užine We ach e p es op
ume nika in njego e d užine iz ka oliške p o es an sko e o. Razp a a po eni s ani
poskuša saj delno ekons ui a i ži ljenjsko po in nazo e sp egledanega ume nika
slo enski ume nos ni zgodo ini, po d ugi s ani pa udi delček zgodo ine, b ez ka e-
ega pozna anje in azume anje slo enske liko ne ume nos i in kul u e na p elomu
s ole ja p ep os o ne mo e a bi i celo i a.
118 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.2.06
*
Ddd . Mi a Dela ec Touhami, Pa kas asse 7, DE-67122 Al ip, Nemčija; mi a.dela[email p o ec ed]
Mi a Dela ec Touhami*
Med sla o in pozabo – No be
on Wu zbach, pl. Tannenbe g
IZVLEČEK
P ispe ek ob a na a izsek iz zgodo ine boga e in slabo poznane odbine Wu zbach na
Slo enskem, ka e e posamezniki so zasedali izjemno pomembne položaje se do zače ka p e
s e o ne ojne. Os edo oča se na še ne aziskano ži ljenjsko po No be a on Wu zbacha
(1906–1984), ki je ka ie ni del ži ljenja pos e il zlas i ojski K alje ine Jugosla ije. Bil je
čas nik jugoslo anske k alje e ojske in kasneje majo nemškega Weh mach a. O njego i
p edanos i s ojemu poklicu p iča dejs o, da je ko eden edkih, že p i d ain idese ih le ih,
uspešno končal naj išjo s opnjo ojaškega usposabljanja – gene alš abno usposabljanje –
in bil p i s ojem delu zelo uspešen in cenjen. D uga s e o na ojna in azpad K alje ine
Jugosla ije s a ma sičem sp emenila njego o zač ano ka ie no po . Po koncu d uge s e-
o ne ojne se je umaknil Be ch esgaden, kje je pos al uspešen no ina . Pokopan je
g obnici odbine Wu zbach P edd o u na Go enjskem – s ojem domačem k aju.
Ključne besede: odbina Wu zbach, No be on Wu zbach, pl. Tannenbe g, P edd o ,
čas nik, ojska K alje ine Jugosla ije, 2. s e o na ojna, Weh mach , Be ch esgaden
ABSTRACT
BETWEEN FAME AND OBLIVION – NORBERT VON WURZBACH,
THE NOBLE TANNENBERG
The a icle explo es a agmen om he his o y o he weal hy and li le-known Wu zbach
amily in Slo enia, whose indi iduals occupied exceedingly p ominen posi ions un il he
beginning o Wo ld Wa I. I ocuses on he unexplo ed li e o No be on Wu zbach
(1906–1984), who de o ed much o his ca ee o he a my o he Kingdom o Yugosla ia.
He was an o ice in he Royal Yugosla A my and la e a majo in he Ge man Weh mach .
119
Mi a Dela ec Touhami: Med sla o in pozabo – No be on Wu zbach, pl. Tannenbe g
His dedica ion o his p o ession is also e idenced by he ac ha he was one o he ew o suc-
cess ully comple e he highes le el o mili a y aining – he Gene al S a T aining – a he
age o hi y- wo and was highly success ul and espec ed in his wo k. Wo ld Wa II and he
collapse o he Kingdom o Yugosla ia changed his ca ee pa h in many ways. A e Wo ld
Wa II, he e ea ed o Be ch esgaden, whe e he became a success ul jou nalis . He is bu ied
in he Wu zbach amily omb in P edd o in Go enjska, his home own.
Keywo ds: Family Wu zbach, No be Wu zbach, he noble Tannenbe g, P edd o , o ice ,
A my o he Kingdom o Yugosla ia, WW2, Weh mach , Be ch esgaden
Rodbina Wu zbach
Iz a hi a odbine Wu zbach1 je mogoče ugo o i i, da njeni zače ki so padajo s
p o omembo mes a Lobens ein le a 1250. Iz odbinskega odo nika2 je az idno, da
se je le a 1590 Lobens einu odil župnik Pe e Wu zbache , ki je obisko al uni e zo
Jeni in se po očil z Anno Öhlschlegel.3
Do sp emembe odbini je p išlo 18. s ole ju, ko so se p ipadniki odbine
začeli podpiso a i Wu zbach. Tak a so se sino i Daniela Josepha Wu zbacha (1716–
1760) za adi lako e, ki je pus ošila po ojnah, azselili. Najs a ejši sin Johann Lo enz
Jona han (1744–1795), ki je bil a na elj šole, elja za zače nika odbine nemškem
Mannheimu. Johann F ied ich (1745–?) se je napo il zhodno Indijo, med em ko
je Samuel Johann (1753–1807) u emelji elj a s ijske in udi slo enske eje odbine
Wu zbach.4 Po omci nemške odbinske linije so se em času selili udi Ame iko,
zlas i Gal es on Teksasu, San An onio in New Yo k e Basel današnji Š ici,
kje še danes ži ijo njiho i po omci.5
V d ugi polo ici 18. s ole ja in zače ku 19. s ole ja so Wu zbachi E opi p i-
dobili idnejši poli ični pli , saj so bili neka e i med njimi po zdignjeni ba one ali
i eze. Njiho a odbinska linija Ame iki je šla d ugo sme , saj so pos ali zelo znani
in uspešni up a lja ci anče , zlas i Teksasu.6
1 PARW, Mapa lis in. – A o ica se zah aljuje h ani elju a hi a Bolku on Wu zbachu, Neuhaus am Inn, Z ezna epu-
blika Nemčija, da je do olil upo abo a hi a s oje odbine.
2 Mi a Dela ec Touhami, V ogledalu g ajske zgodo ine: p iloga: odo nik odbine Wu zbach (Mače p i P edd o u: KD
Josipine Tu nog ajske, 2020), p iloga.
3 PARW, Mapa pisem, B ie om P a e E ns Schwende an A ila on Wu zbach, 23. 9. 1986.
4 Samuel Johann Wu zbach se je odil 6. 4. 1753 Obe amp achu Nemčiji, um l pa je 15. 2. 1807 Ribnici, kje je
bil pokopan.
5 PARW, A. Wu zbach, Wu zbach Genologie.
6 Več o em Douglas V. Meed, Texas Wande lus : The Ad en u es o Du ch Wu zbach (Texas: College S a ion, 1998).
126 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Obe a na ka ie a No be a on Wu zbacha, čas nika jugoslo anske ojske, ki je
ho el služi i k alju in bi i del njego e ojske,47 se je ap ila 1941 s kapi ulacijo končala.
Z azpadom d ža e se no ih azme ah ni eč našel. Maja 1941 se je na o zglasil
Ljubljani na oddelku za p ome p i nemškem pooblaščencu za p eseli e, kje je bil
do eb ua ja 1942 zaposlen ko odja ega oddelka. V em času ojaško ni bil deja en,
njego i os ednji nalogi s a bili o ganizacija in iz edba p eseli e nemških d užin z
okupi anega i alijanskega ozemlja ajh. Ko je Himmle d . Wolle a pooblas il udi
za samo ehnično iz edbo p eseli e, je a s em namenom s ojem u adu us ano il
poseben anspo ni oddelek in za njego ega odjo pos a il No be a on Wu zbacha.
D . Wolle je ačunal, da bo za p e oz p eseljence po železnici po ebo al okoli 50
dni in p ibližno 480 agono za p e oz oseb, za p e oz op eme, o odja in ži ine pa od
2200 do 2500 o o nih agono . O p e ozu p iseljence po železnici so se 22. in 23.
ok ob a 1941 Bene kah dogo a jali p eds a niki nemških in i alijanskih železniških
us ano iz Münchna in z Dunaja e iz Bene k in Ljubljane. Na zoči so bili udi d .
Wolle , Wu zbach in Hube , slednji iz š abnega u ada Be linu. Sklenili so, da bodo
sak dan na p eseli eno območje odpeljali ije posebni laki.48
Ko še niso p eselili seh Nemce s Koče skega, so p e dni janua ja 1942 že začeli
p eselje a i Nemce iz Ljubljane. Ni mogoče eči, kdaj na ančno se je Himmle ju po odila
misel, da jih bo p eselil iz Ljubljane. Nemci Ljubljani so bili os anek is ega nemš a, ki
je dolga s ole ja p eds a ljalo hnjo socialno plas nad ečino slo enskega p ebi als a,
a je ob ši jenju slo enske na odne za es i se bolj izgubljalo s oj p i ilegi ani položaj,
dokle ga ni ob zlomu a s o-og ske mona hije jeseni 1918 popolnoma izgubilo.49
No be on Wu zbach je bil poleg Blissa in d . S enge ja udeležen udi, ko si je
naseli eni š ab ok ob a 1941 ogledal naseli eno območje ob Sa i in So li. Skupaj
z omenjenima je imel nalogo ugo o i i p ome ne azme e na železnicah Se nica–
T ebnje in No o mes o–Ljubljana.50
Na o mu je nenadoma um la mama:
P ibližno ob 20.15 je ozil am aj sme i p o i Amb ože emu gu. Kako na adno je
oznik z onil zdolž ozkega hodnika ob Alojzišču. T am ajska p oga je am, ke je ces a
ozka, položena p ecej esno ob hodniku. Ko je am aj ozil z na adno hi os jo, je ik p ed
njim s opila z desnega hodnika na p ogo neka ženska. Oči no je ho ela p eko ači i ces o,
pa ni opazila, da ozi am aj. Voznik je akoj za l oz, a nes eče ni mogel eč p ep eči i,
saj je ženska s opila na p ogo ik p ed am ajem. T am aj je žensko pod l z eliko silo.
Obležala je neza es na. P iskočili so ji akoj na pomoč e jo p enesli bližnjo ežo. Kmalu
so p išli eše alci, ki so jo p epeljali bolnico. V bolnici so ugo o ili, da je pones ečenka
dobila hude no anje ani e. Piše se Ma je a Wu zbach; bila je 58-le na do a od e nika
iz P edd o a. Pones ečenka se bolnici ni eč za edla in je če aj zju aj um la.51
47 PARW, N. Wu zbach, Mein Lebenslau , 4, 5.
48 Tone Fe enc, Nacis ična azna odo alna poli ika Slo eniji le ih 1941–1945 (Ma ibo : Obzo ja, 1968), 616, 617.
49 Ibid., 626.
50 Ibid., 637.
51 »Ž e am aja,« Slo enski na od, 27. 10. 1941, 2.

127
Mi a Dela ec Touhami: Med sla o in pozabo – No be on Wu zbach, pl. Tannenbe g
Po agični sm i ma e e se je p eos ala d užina No be a on Wu zbacha odločila
za p eseli e ajh; d ugi polo ici le a 1941 je ako po ekal pos opek na u alizacije, ki
je bil uspešno zaključen 9. decemb a 1941. Takoj za em je No be s edi decemb a le a
1941 p epeljal s ojo d užino iz Ljubljane nemški Be ch esgaden, kje je ži ela nje-
go a so odnica Ka olina (1851–1944), do a znameni ega leksikog a a Cons an ina
on Wu zbacha pl. Tannenbe ga, sam pa je nadalje al delo odje na oddelku za p ome
Ljubljani.
Po kapi ulaciji jugoslo anske ojske (1941) sem se dal na azpolago nemškemu p eseli e-
nemu pooblaščencu Ljubljani, kje sem delal ko odja anspo nega oddelka. V ej logi
sem o ganizi al odhod nemško go o ečega o oka Go schee (12.000 ljudi, pohiš o in
ži ina), e ničnih Nemce (Volksdeu sche) iz Ljubljane (p ibližno 2000 ljudi) in manjših
skupin iz H aške in S bije. Po em je bila moja d užina na u alizi ana. Konec le a 1941
sem jih p ipeljal Be ch esgaden, kje me je sp ejela hišo so odnica, do a po leksiko-
g a u d . Cons an inu on Wu zbachu. Hiša je na naslo u Salzbu ge s aße 2 in jo imam
še danes las i. Tako nisem eljal za azseljeno osebo.52
Vsekako s a za No be a on Wu zbacha ključno in zelo zah e no obdobje p ed-
s a ljala a no p ehod iz jugoslo anskega d ža ljans a (o ici ja jugoslo anske ojske)
nemško d ža ljans o in p eseli e ajh. Njego a d užina in udi on sam niso bili
člani Š absko-nemške kul u ne z eze, ki je imela p ed zače kom d uge s e o ne ojne
sedež Ljubljani. Zlom s a e Jugosla ije so Nemci Ljubljani p ičakali dos i manj s -
njeni in o ganizi ani ko na p ime na slo enskem Š aje skem ali Koče skem. Vz ok za
o je bil go o o em, da so imeli nacis i gla nem mes u Slo enije manjše možnos i
za idejno zas upljanje nemških ljudi, zlas i za o, ke je bilo med Nemci Ljubljani zelo
malo mladine in udi ods a. Ke so bili Nemci Ljubljani in okolici p emožnejši, se
niso adi odločali za seli e , saj niso edeli, kaj jih čaka no em okolju.53
No be on Wu zbach ako ni dob o sp ejel no ice, ko so ga že p ega eb ua ja
1942 na zah e o nemškega ojaškega egis skega u ada Ljubljani ko eze nega
s o nika p emes ili Weh mach , kje so ga ečk a poz ali udi SS, ka je edno
odločno za nil. 9. sep emb a 1942 je p e zel odenje »de S ammkompanie«
peho nem egimen u 11 S ocke auu, dese kilome o se e ozahodno od Dunaja.
V em času so ga poslali na doda no čas niško izob aže anje Pa iz, kje je glede na
azkošno ži ljenje nemških ojako spoznal, da je ojna izgubljena. Izob aže anja ni
idel ko s oko no u emeljenega, saj je sko aj se, ka je mo al ede i o ojaški s oki
Weh mach u, p enesel iz usposabljanja beog ajskem gene alš abu. Po zaključku izo-
b aže anja so ga poslali azlične k aje na zhodni on i.54 V enem od s ojih ojaških
po očil, .i. Ka inskem po očilu, pod ka e ega se je podpisal 26. maja 1943,55 piše, da
so 22. maja 1943 obiskali k aj znane so je ske usm i e 12.000 poljskih čas niko
Ka inskem gozdu le a 1940. V Ka inski gozd je p išlo p ibližno 25 nemških čas niko
52 PARW, N. Wu zbach, Mein Lebenslau , 3.
53 Fe enc, Nacis ična azna odo alna poli ika, 629.
54 Imen k aje nikoli ni zapisal ozi oma o njih ni go o il ni i d užinskim članom, saj naj bi o bila po njego em mnenju
ojaška sk i nos .
55 PARW, N. Wu zbach, Ka ynsko po očilo, 1.
128 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
in 120 podčas niko . O lokaciji usm i e naj ne bi edeli ni i p ebi alci bližnjega
Smolenska, saj je bila s ogo a o ana sk i nos , poleg ega pa jo je NKVD zak inkal
z zasadi ijo mladih b ez. Konec eb ua ja 1943 je 75-le ni uski kme , ki je ži el ob
obu gozda, o g obiščih ob es il e enske žanda je. Ti so ob es ilo p enesli nemškim
oblas em, ki so slab eden kasneje začele izkopa a i usm čene. Sočasno je s eklo ob e-
ščanje ja nos i o množičnem g obišču. Wu zbacho o po očilo na ančno opoza ja udi
na dogodke, ki so p i edli do agičnih usm i e , in način iden i ikacije usm čenih.
Njiho pokop je na o op a il poljski Rdeči k iž: »Vonj po uplih se z aku zad žuje
saj 20 me o . Ta onj obisko alca p eganja es dan, udi ko zapus i k aj usm i e.
K aj so obiskale udi delegacije iz p ija eljskih in ne alnih d ža iz Anglije, Poljske,
A ike in Kanade.«56 S oje po očilo je No be on Wu zbach zaključil z besedami:
»Zdaj mo a bi i sem jasno, da je ej ojni mogoča le zmaga ali popolno uničenje.«57
Do a gus a 1943 je bil No be on Wu zbach odja usposabljanja 45. peho ne
di izije cen alnem odseku zhodne on e. Tedaj je p opagandnem ilmu idel
ojnega zločinca Hein icha Himmle ja in ga p epoznal ko osebo, ki ga je le o p ed
em poskusila p idobi i za ključi e SS.
Do a gus a 1943 sem bil ko odja p i A. A. (Ausbildungsab eilung) /45. I.D. (In an e ie
Di ision) na zhodni on i (odsek »Mi elabschni «). Na o sem bil za adi s ojega jezi-
ko nega znanja po eljnik nemškega inš uk o skega ba aljona (pos ojanka R, 44 čas ni-
ko ) na H aškem, kje sem bil azpo ejen akcijah p o i pa izanom.58
No be on Wu zbach je do konca ojne po elje al inš uk o skemu ba aljonu,
ki je bil poslan ojski NDH, za o je delo al ako na H aškem ko današnji Bosni. 1.
ma ca 1944 so ga ako p emes ili Konjic, kje je nap edo al majo ja. Sočasno so ga
imeno ali udi za poklicnega čas nika Weh mach a.
No be je nemško kapi ulacijo doži el 8. maja 1945 Železni Kapli na Ko oškem.
Da bi se izognil ojnemu uje niš u, se je po isokih go skih po eh odp a il peš
Be ch esgaden, kje so ga čakali d užina in d ugi so odniki. P ispel je 27. maja 1945.
Tam so ga začasno zap li ame iško abo išče. Odpus ili naj bi ga na podlagi zd a ni-
škega po dila ame iškega zd a s enega u ada Be ch esgadnu 29. junija 1945.59 V
njem so po dili, da je »p os zajedalce in nalezlji ih bolezni« e »zd a in sposoben
za službo«.60
V zače ku julija 1945 je pos al načelnik policije mes a Be ch esgaden, 31. julija
1945 pa so ga s ega položaja az ešili, p i čeme so se mu zah alili za njego e zasluge,
ka je No be posp emil z zapisom na dokumen u: »Za Ame ičane ko upokojeni
majo e je no nisem bil sp ejemlji . Go sei Dank!« – »H ala Bogu!«61 Ame ičani
so njem ideli nekdanjega »nemškega o ici ja« ozi oma p ipadnika Weh mach a.62
56 Ibid., 2.
57 Ibid.
58 Ibid.
59 PARW, N. Wu zbach, En lassung, 29. 6. 1945; Ä z liche Bescheinung, 29. 6. 1945.
60 PARW, N. Wu zbach, Ä z liche Bescheinung, 29. 6. 1945, 2.
61 Ibid.
62 PARW, N. Wu zbach, Mein Lebenslau , 6.
129
Mi a Dela ec Touhami: Med sla o in pozabo – No be on Wu zbach, pl. Tannenbe g
5. a gus a 1945 je ame iški ojaški up a i Be ch esgadnu podal p ošnjo za s alno
bi anje mes u, saj so ga nemške oblas i želele skupaj z njego o d užino depo i-
a i Jugosla ijo.63 P ep ičan je bil, da bi bilo o zanj za adi p id uži e Weh mach u
ži ljenjsko ne a no. Po p egledu njego e p ošnje, da i ane s 5. a gus om 1945, so ga
30. ok ob a 1946 končno ob es ili, da bo ob a na an skladu z zakonom o denaci-
ikaciji z dne 5. ma ca 1946 in da ne bo u ščen ni i med nacis e ni i med mili a is e.
63 PARW, N. Wu zabch, An ag gegen Abschiebeung, 1.
Slika 3: No be on Wu zbach, majo Weh mach u, poslan Konjic le a 1944
H ani: Bolko on Wu zbach, Nemčija
130 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Pos opek p o i njemu so zaključili.64 Dokumen je ugo a ljal: »Na podlagi poda ko
ašem p ija nem ob azcu as zakon o denaci ikaciji z dne 5. ma ca 1946 ne zade a.«65
Omenjena odločba pa je p išla p epozno, da bi lahko nadalje al službo policijskega
načelnika. Tako je od konca le a 1945 do s oje upokoji e 14. a gus a 1980 op a ljal
naslednje deja nos i:
– Bil je no ina in gla ni po oče alec za lokalni časopis Be ch esgadene Anzeige .
P i časopisu je uži al elik ugled, saj je bil s a en, poš en, izč pen in objek i en
no ina .
– Napisal je sedem ce k enih odniko in u is ični odnik za deželo Be ch esgadene
Land.
– Delal je ko ho elski a a .66
Vojaška služba je bila No be o o najmočnejše ži ljenjsko odilo. O em p iča udi
zapis, ko je po ojni iskal službo nemški ojski. Med d ugim je zapisal: »Ve jamem,
da bi d ža i še saj dese le lahko bolje služil ko ojak in ne ci ilni službi. P osil bi
as, da p i em upoš e a e udi moje znanje jugoslo anskega jezika in njego o upo-
abo nemški ojski. V Nemčiji je e je no le nekaj usposobljenih čas niko , ki ako
dob o go o ijo a jezik.«67 Še edno je imel udi s ike z neka e imi znanci iz obdobja
ojaške službe Beog adu, ki so bili edaj njego i sošolci. Med d ugim ga je le a 1963
Be ch esgadnu obiskal p ija elj Skodla ,68 ki je konec ojne doži el ko polko nik
pa izanske ojske, času obiska pa je bil upokojen.69
Spomin na posebnega ojaka
Bolko on Wu zbach, edini še ži eči sin No be a on Wu zbacha, je o s ojem
oče u po edal:
Takoj po d ugi s e o ni ojni s a naši hiši Be ch esgadnu do sm i ži ela udi nekdanja
las nika poses e Lanšp ež in K umpe k, o s a bila moj s ic A hu II. z ženo Sophie, ojeno
Schwa z, ki smo jo klicali udi e a Suse, e moj s ic Jussy on Wu zbach, ki se je po d ugi
po oki z Ma ijo Künzig p eselil Ascha enbu g. Od am s a nas pogos o obisko ala s hče -
kama Ma gi in Do o hee. Moj b a A ila, moja ses a d ojčica Ka ha ina in jaz smo zelo
pogos o in z eseljem ačali e obiske. P izna i mo am, da se ko najs nik nisem sp aše al o
oče o ih zgodbah o njego em služenju ojaškega oka. Ob em se spomnim izja e, ki jo je
moj oče iz ekel o času, ko je bil čas nik Weh mach a. V d užini nam je p ipo edo al o s ojih
izkušnjah med ojno in nam je dejal: ‚V Nemčiji, pa udi na zasedenih ozemljih so bili edno
eliki plaka i, na ka e ih je pisalo: ‚Od sedmega le a s a os i oj o ok p ipada Füh e ju!‘‘
Moj oče pa je ob em dejal: ‚To hočemo najp ej ide i, moji o oci pa zago o o ne bodo!!!‘
64 PARW, N. Wu zbach, Mein Lebenslau , 6.
65 PARW, N. Wu zbach, Bescheinung, 30. 10. 1946.
66 PARW, N. Wu zbach, Mein Lebenslau , 6.
67 Ibid., 3.
68 P iče alec Bolko on Wu zbach se spomni samo njego ega p iimka.
69 OAMDT, In e ju z Bolkom on Wu zbachom.
131
Mi a Dela ec Touhami: Med sla o in pozabo – No be on Wu zbach, pl. Tannenbe g
Oče mi je bil elik zo nik. Vpli al je na mojo odloči e , da pos anem ka ie ni čas nik.
Ta odloči e je nale ela na ne azume anje sošolce in d užbe zunaj moje d užine. Kljub
emu sem bil ojak s s cem in dušo in končal ka ie o ko pioni ski čas nik s š i imi ujimi
misijami na Koso u, d ak a Bosni in He cego ini in Kabulu. Zanimi o je, da sem bil
udi sam med napo i ijo Bosno in He cego ino s 1. nemškim kon ingen om EUFOR
od 28. ok ob a 2004 do 24. maja 2005 podpolko nik nemški ojski ko nemški mes ni
po eljnik Konjicu, ko je bil med ojno moj oče. Moj oče je šele, ko so bile okoli le a
1970 med Nemčijo in Jugosla ijo sklenjene medd ža ne pogodbe, upal odpo o a i SFRJ
in si ogleda i k aje s oje b ezsk bne mlados i, šolske dni in čas ojski. Vsekako se nikoli
ni čus eno ločil od s ojega s a ega doma, saj je bil, ko je zase dejal, ‚o ok 19. s ole ja‘.70
Čep a je g ad D o le a 1939 na d ažbi kupil d . O o Maje ič (1895–1957),
so No be , Ha ald, Maximilian IV. in Jussi lahko njem os ali ozi oma p ihajali na
dopus do ap ila 1941.
Na s ica Ha alda me ežejo zelo lepi spomini. Vse nas je zelo p izadelo, ko smo iz edeli, da
je bil ubi decemb a le a 1943 nemški ojski na uski on i. Vsi ije b a je so bili nam eč
mobilizi ani nemško ojsko, samo Maximilian IV., o ej moj oče, ni bil. Spomnim se, da
so na o Ha aldo e posm ne os anke eb ua ja 1944 p epeljali Be ch esgaden, kje je na
nag obniku napisan udi moj oče, čep a esnici ni am pokopan. Njego ih posm nih
os anko nam eč niso nikoli našli. S ica No be a nisem idel eliko, ke je bil eliko p oč.
Bil je nam eč majo nemški ojski in je ečino časa p eži el Bosni (NDH), Konjicu.
Ljudje so go o ili, da je ešil eliko nedolžnih ljudi p ed em, da jih niso us elili. Tudi ko
sem se z njim pogo a jal, je bil p a a dob ičina. Res je imel eliko s ce, se bi ešil, če bi
jih le lahko. UDBA ga je es čas nadzi ala, za o ga je bilo zelo s ah. Spomnim se, da sem
šel s s ojo d užino gos ilno Bizjak na Zgo nji Beli p i P edd o u. On je sedel nasp o i
mene za d ugo mizo. Ko je kihnil, sem mu ekel: ‚Na zd a je!‘ Po edal mi je, da je p išel
iz Be ch esgadna. Odgo o il sem mu, da imam am s oje so odnike. Skozi pogo o s a
ugo o ila, da p ed menoj s oji moj s ic, in on je spoznal p ič s ojega nečaka. S ica Jussija
pa sem obiskal po ojni Nemčiji. Um l je le a 2003 in je pokopan Ascha enbu gu blizu
F ank u a. Imel je eliko željo, da bi se si o oci s ečali P edd o u, kje bi zg adili s ojo
poči niško hišico.71
Vsekako je bila po od gojenca do uspešnega majo ja dolga in napo na. No be u
on Wu zbachu se želje po eliki ka ie i K alje ini Jugosla iji niso u esničile. Za adi
s ojih nemških ko enin, ki so se iz ažale že samem p iimku, je bil elikok a deležen
nesp ejemanja in nezaupanja. Čep a je bil ob zlomu jugoslo anske ojske le a 1941 še
njen o ici , kljub emu ni mogel izpolni i poslans a, ko ga je s ojem učbeniku s a-
egije iz le a 1907 op edelil p i načelnik gene alš aba ojske K alje ine SHS, oj oda
Ži ojin Mišić. Po njem »o ici ji p eds a ljajo h b enico ojske, ojska pa h b enico
d ža e«.72 Realnos jugoslo anske ojske le a 1941 je bila d ugačna.
70 Ibid.
71 OAMDT, In e ju z Mi osla om Ran om Wu zbachom.
72 Ma jaž Bizjak, »P oblemi slo enskega čas niškega zbo a ob p ehodu ojsko K alje ine Jugosla ije,« P ispe ki za
no ejšo zgodo ino 52, š . 1 (2012): 51.

132 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Sklep
P ičujoči iz ez ži ljenjske po i No be a on Wu zbacha je še ena izmed zgodb o
zanimi ih, a agičnih usodah člo eka s slo enskih al. Njego o poslednje pokopali-
šče je g obnica odbine Wu zbach P edd o u, k aju, ki je bil edno njego edini
p a i dom. To je hk a i udi zgodba znameni e d užine na slo enskih leh, ki je danes
Slo eniji po sem nepoznana, a je odig ala pomembno logo az oju slo enske
kul u ne in poli ične zgodo ine.
Slika 4: Vsi š i je o oci No be a on Wu zbacha in Maše G ošel ili Wu zbach na
Salzbu ge s asse 2 Be ch esgadnu le a 1952 (od le e p o i desni): Ka ja, And ea,
A ila in Bolko
H ani: Bolko on Wu zbach, Nemčija
133
Mi a Dela ec Touhami: Med sla o in pozabo – No be on Wu zbach, pl. Tannenbe g
Vi i in li e a u a
A hi ski i i
NŠAL – Nadško ijski a hi Ljubljana:
– Župnija Ljubljana, RMK 1662–1790 in MMK 1740–1790.
OAMDT – Osebni a hi Mi e Dela ec Touhami, Al ip, Z ezna epublika Nemčija:
– In e ju z Bolkom on Wu zbachom (1949), Neuhaus am Inn, 29. 1. 2024.
– In e ju z Mi osla om Ran om Wu zbacom (1931–2024), Kok ica p i K anju, 22. 8. 2018.
PARW – P i a ni a hi odbine Wu zbach, h ani Bolko on Wu zbach, Neuhaus am Inn, Z ezna
epublika Nemčija:
– Mapa lis in.
– Mapa pisem.
– Mapa Wu zbach, A ila on [A. Wu zbach].
– Mapa Wu zbach, Ha ald on [H. Wu zbach].
– Mapa Wu zbach, No be on [N. Wu zbach].
Časopisni i i
Ju o, 1939.
Laibache Wochenbla , 1807–1809.
Slo enski na od, 1941.
Li e a u a
Bizjak, Ma jaž. »P oblemi slo enskega čas niškega zbo a ob p ehodu ojsko K alje ine Jugosla ije.«
P ispe ki za no ejšo zgodo ino 52, š . 1 (2012): 39–52.
Bjelajac, Mile. Vojska K alje ine SHS 1918–1921. Beog ad: Na odna knjiga, 1988.
Dela ec Touhami, Mi a. V ogledalu g ajske zgodo ine: p iloga: odo nik odbine Wu zbach. Mače p i
P edd o u: KD Josipine Tu nog ajske, 2020.
Fe enc, Tone. Nacis ična azna odo alna poli ika Slo eniji le ih 1941–1945. Ma ibo : Obzo ja, 1968.
Ma ko ić, Z ezdan. »Raz oj ojske D ža i Slo ence , H a o in S bo in K alje ini S bo , H a o
in Slo ence .« Vojaška zgodo ina 15, š . 2 (2019): 126–50.
Meed, Douglas V. Texas Wande lus : The Ad e u es o Du ch Wu zbach. Texas: College S a ion, 1998.
Mili ä s a is iches Jah buch ü das Jah 1911. Vienna, 1912.
Munda, Jože, u . Slo enski biog a ski leksikon, 14. z ezek. Ljubljana: SAZU, 1986.
Smole, Majda. G aščine na nekdanjem K anjskem. Ljubljana: Canka je a založba, 1982.
Vodopi ec, Pe e . Luka Kna elj in š ipendis i njego e us ano e. Ljubljana: K onika, 1971.
Wu zbach, Cons an in on. Biog aphisches Lexikon des Kaise hums Ös e eich: 1856–1891:
Neunund ün zigs e Teil. Wien: D uck und Ve lag de k. k. Ho - und S aa sd ucke ei, 1890.
Žigon, Tanja. »Laibache Wochenbla – ljubljanski ednik za ko is in zaba o (1804–1810 in 1814–
1818).« Zgodo inski časopis 55, š . 1 (2001): 67–91.
Sple ni i i
Geni. P idobljeno 13. 2. 2025. h ps://www.geni.com.
134 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Mi a Dela ec Touhami
BETWEEN FAME AND OBLIVION – NORBERT VON
WURZBACH, THE NOBLE TANNENBERG
SUMMARY
The Wu zbach amily, whose o igins can be aced back o he 13 h cen u y in wha
is oday he Ge man s a e o Thu ingia, became widely dispe sed in he 16 h cen u y.
I s ep esen a i es can be ound in he Uni ed S a es o Ame ica, Chile, Eu ope, and
India. The amily’s mos p oli ic b anch was loca ed in Eu ope, whe e Samuel Johann
Wu zbach ep esen ed he beginning o i s so-called Slo enian lineage. His a i al in
Ca niola was connec ed wi h his mili a y se ice, as he was a cap ain in he Habsbu g
Mona chy’s a my. On 15 No embe 1777, he was ans e ed om Hunga y o
Ca niola, whe e he ma ied Elisabe h o Al enbe g. His male descendan , Maximilian
I o Wu zbach, ose apidly in socie y and became a success ul lawye as well as he
edi o o he Laibache Wochenbla magazine be ween 1807 and 1809. He main ained
iendships wi h he enowned names o Slo enian his o y – Žiga Zois, Je nej Kopi a ,
and F ance P eše en. In 1854, he was g an ed he Aus ian noble i le o “Edle on
Tannenbe g”. Se en o his en sons we e Doc o s o Science, while h ee o hem a e
exceedingly p ominen igu es in Slo enian his o y. Ka el o Wu zbach (1809–1886)
was he P o incial Go e no o Ca niola om 1866 o 1871 and he P o incial
P esiden o Ca niola om 1871 o 1872. In 1872, he a ained he i le o Ba on
(“F eihe Wu zbach on Tannenbe g”). Cons an in o Wu zbach (1813–1893) was
a amous lexicog aphe knigh ed in 1874 (“Ri e k euz des F anz Joseph O dens”).
Maximilian II o Wu zbach (1810–1873) was a success ul lawye who bough a ious
cas les in Ca niola. Maximilian III o Wu zbach (1844–1920), g and a he o No be
o Wu zbach, is conside ed he ounde o he Wu zbach amily in P edd o and was
also a success ul lawye . His son A hu o Wu zbach (1881–1932) was a lawye as
well. Howe e , he excelled mo e as an ou s anding o ien alis , a swo n in e p e e
o Tu kish, A abic, and Pe sian languages, and a luen speake o Slo enian, Se bo-
C oa ian, I alian, F ench, and Ge man. His wedding in Cons an inople a ac ed much
a en ion in he media a he ime. He ma ied Ma gi Rizzi (1883–1941). They had
ou sons; No be o Wu zbach (1906–1984) was he eldes . A he age o 17, he
decided o join he a my and en olled in he mili a y academy in Belg ade. His mili a y
ca ee ad anced swi ly om he ank o lieu enan o a gene al s a o ice by 1934.
He de o ed much o his ca ee o he Royal Yugosla A my, o which he was deeply
commi ed. Howe e , in he A my, he was also a ic im o ha assmen on se e al occa-
sions. In 1941, he joined he Ge man A my and la e became a majo in he Ge man
Weh mach . A e he end o Wo ld Wa II, he mo ed o Be ch esgaden, whe e he
became a success ul jou nalis . He is bu ied in he Wu zbach amily omb in P edd o ,
his home own in he Go enjska egion.
135
Robe De e ak: »Kdo si p idobi p ija elja, najde zaklad«. Vpli Pohodo p ija eljs a ...
1.01 DOI: h ps://doi.o g/10.51663/pnz.65.2.07
*
D ., znans eni sodela ec, Inš i u za na odnos na p ašanja, E ja če a 26, SI–1000 Ljubljana in
Fakul e a za humanis iko, Uni e za No i Go ici, Vipa ska 13, SI–5000 No a Go ica, obe .de e ak@
in .si; ORCID: 0000-0002-5098-5392
** P ispe ek je nas al ok i u p ojek a Vključe anje slo enske skupnos i I aliji p i čezmejnem mladinskem sodelo anju
ok i u Komisije za kul u o, izob aže anje in mladinska e špo na p ašanja 70. in 80. le ih p ejšnjega s ole ja, ki ga
je inanci al U ad Republike Slo enije za Slo ence zamejs u in po s e u, e azisko alnega p og ama P5-0409
Razsežnos i slo ens a med lokalnim in globalnim zače ku e jega isočle ja, ki ga inanci a Ja na agencija za znan-
s eno azisko alno in ino acijsko deja nos Republike Slo enije (ARIS) iz d ža nega p o ačuna.
Robe De e ak*
»Kdo si p idobi p ija elja,
najde zaklad«. Vpli Pohodo
p ija eljs a na sodelo anje
med Go ico in No o Go ico**
IZVLEČEK
Članek p eds a lja gla ne idike in d užbene pli e špo no- ek ea i ne mani es acije
Pohod p ija eljs a (Ma cia dell‘amicizia). Namen p i edi e, ki je med le oma 1976 in
1992 sedemnajs ih iz edbah po ekala na območju Go ice in No e Go ice, je bil p ed sem
k epi e čezmejnih po eza e odnosa med mladimi. Šlo je za izjemne dogodke, ki so nas ali
še času bloko skih deli e , z množično udeležbo eč isoč oseb, ki so p ihajale z obeh s ani
Go iške in ši še. P ispe ek na podlagi časopisnega in a hi skega g adi a analizi a p ed-
sem slo enski pogled na dogodke in pli e, ki jih je Pohod p ija eljs a imel na čezmejno
sodelo anje e so odne mani es acije, o ganizi ane sodelo anju slo enskih in i alijanskih
deležniko .
Ključne besede: Go ica, No a Go ica, čezmejno sodelo anje, Pohod p ija eljs a, ek ea-
i ne p i edi e
142 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
gene acij z namenom, da se az ije med njimi ču sodelo anja in p ija eljs a«.24
Množični pohodi so na i alijanski s ani sedemdese ih le ih 20. s ole ja pos ali p ilju-
bljeni p ed sem za adi d uženja in ek eacije. Takšni dogodki so bili udi zgled za idejo,
ki jo je Dall‘An onio poslal slo enski s ani.25 Na p edsednika skupščine Občine No a
Go ica, Jože a Šušmelja, je 9. janua ja 1976 naslo il pismo, ka e em je p edlagal, da
bi skupni ežiji o ganizi ali ne ekmo alni pohod za mlade, ki bi po ekal po ulicah
Go ice in No e Go ice. Dogodek je označil ko za »mladi od nepozaben p ime sp o-
s i e in p ija eljs a«. Za da um iz edbe je p edlagal 11. ap il 1976.26 Slo enska s an
ozi oma skupščina Občine No a Go ica se je z dopisom seznanila ma ca 1976 in je, po
azgo o u s Socialis ično z ezo Ljubljani e p idobi i njenega mnenja, 10. ma ca
sp ejela sklep o podpo i p ojek u. Komunikacijo z i alijanskimi pa ne ji je odil ajnik
Občinske z eze elesnokul u nih o ganizacij No a Go ica (ZTKO) Emil H alica, ki
je kasneje pos al odgo o na oseba na slo enski s ani.27 Šušmelj je ob em pouda il,
da so se o o ganizacijskih p ašanjih ase, p ehoda meje in neka e ih d ugih idiko
uskladili na občinskih a neh obeh mes , b ez iskanja soglasja p i epubliških oblas eh
Ljubljani. Slo enska s an je sodelo anju idela p iložnos , da ins i ucionalne
čezmejne po eza e množično ključi udi mladino.28 P i pohod je po ekal 11. ap ila
1976 z elikim uspehom in odme om,29 ka je lako alo po nadaljnjim iz edbam, ki
so pomembno zaznamo ale p os o se do zače ka de e dese ih le 20. s ole ja.
O ganizacija in po ek pohodo
Za iz edbo dogodko je bil zadolžen TGSI, ob podpo i ZTKO. Na saki s ani
meje s a se zpos a ila o ganizacijska in čas na odbo a, ki s a se po u edi i seh ob e-
znos i obeh mes ih dogo o ila o po eku dogodka in azdeli i nalog. V odbo e so bile
ključene p ed sem osebe iz lokalnih poli ičnih, d užbenih in špo nih ins i ucij.30 Po
uskladi i seh deležniko z obeh s ani meje je s ekla p ip a a za iz edbo p ojek a, ki
je bila zah e na ako z o ganizacijskega ko udi inančnega idika. Šlo je za množično
p i edi e , ki je po ekala po ulicah d eh mes in je na d eh lokacijah p ečkala d ža no
mejo. V a namen je bilo eba p idobi i soglasja za odp je meje, Up a a za ja no
a nos pa je na jugoslo anski s ani poleg ega sk bela še za za a o anje k ižišč na
asi pohoda in za zd že anje eda ob p ogi.31 Na p ehodu meje No i Go ici, kje se
s ika a E ja če a ulica in Via San Gab iele, so mo ali p ed izg adnjo mejnega p ehoda,
do le a 1980, sakok a ods ani i žična o og ajo.32 P ojek se je inanci al iz azličnih
24 SI PANG 683, . e. 72.
25 Nak s , No a in »S a a« Go ica, 77.
26 SI PANG 683, . e. 72.
27 Ibid.
28 Šušmelj, Sodelo anje d eh mes , 165, 166.
29 »Nad 1.500 dekle in an iče je hodilo in eklo po ulicah Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 13. 4. 1976, 3.
30 10a ma cia dell‘amicizia: Go izia - No a Go ica, 21. ap ile 1985, 2, 3.
31 SI PANG 683, . e. 72.
32 Šušmelj, Sodelo anje d eh mes , 139.

143
Robe De e ak: »Kdo si p idobi p ija elja, najde zaklad«. Vpli Pohodo p ija eljs a ...
i o : p ija nin, p ispe ko o ganizacij zd uženega dela, ja nih s eds e in sponzo -
skih s eds e , ki so jih p ispe ala azlična slo enska in i alijanska podje ja. Z njimi so
o ganiza o ji med d ugim k ili s oške e undacije dela pisnin, sp emlje alnega kul-
u no-zaba nega p og ama, ok epčil ob asi in dogodka na koncu, ehnične elemen e
(označe anje, eda s o, ok asi e ), eše alno ozilo e dežu no zd a s eno ekipo,
adio z eze, pokale in p iznanja e p omocijski ma e ial. Dogodek so p omo i ali s
plaka i, b ošu ami e časopisnim in adijskim po očanjem.33
Za p eglednejšo iz edbo dogodko so o ganiza o ji pos a ili posebna p a ila, ki
se z le i niso eliko sp eminjala. Na pohod so se lahko p ija ili mladi do dopolnjenega
17. le a s a os i. Sodelo ali so lahko udi sp emlje alci in sp emlje alke (ena oseba na
dese mladih) e odje o ganizi anih skupin, odgo o ni za sodelujoče mladole ne osebe.
Spodbujalo se je p ija e čim ečjih skupin, ako ok i u šol ko d uš e . O ganiza o ji
so poslali azpis ods om šol in špo nim d uš om, z namenom množične p omocije
e ključi e o ok in mladih na dogodek. Sledil je pis, ki se je iz ajal po posameznih
šolah, d uš ih ali pa las ni ežiji na posebej določenih očkah. Vsaka od udeleženih
oseb, ki je plačala pisnino, je p ejela poseben ka onček, ki je imel eč unkcij. Služil
je ko dokazilo za sodelo anje na dogodku, legi imacija in po dilo za p ehod d ža ne
meje. Tako so se poenos a ile udi o malnos i p i p ehodu meje.34 Žigosali so jih na d eh
slo enskih in d eh i alijanskih kon olnih očkah, ki so bile azpo ejene na p ogi. Z eno
izjemo, 12. pohodom, ki je po ekal 10. maja 1987, so bili si p eos ali iz edeni mesecu
ap ilu. Po ekali so sakem emenu in celo nem obdobju, med le oma 1976 e 1992,
ni bilo nobene odpo edi, slabše eme pa je, sodeč po medijskih zapisih, le manjši
me i pli alo na udeležbo.35 T asa pohoda se je glede na posamezne iz edbe nekoliko
sp eminjala, a je zače ku oh anjala dolžino 11km, kasneje pa 12km. P i pohod je
imel s a in cilj na go iškem g adu.36 Naslednje le o je i logi p e zel os ednji go iški g
T a nik (Piazza Vi o ia).37 V kasnejših p ime ih se je pohod edno začel na em mes u,
zaključil pa p i TSGI, ulici Don Bosco.38 Mejo so udeleženci in udeleženke p ečkali na
d eh očkah – p ič na že omenjenem s iku E ja če e ulice in ulice San Gab iele, d ugi
p ehod meje, p i ačanju iz Slo enije I alijo, pa je po ekal čez mejni p ehod Solkan.
Celo no p ogo naj bi p ehodili eh u ah. Vsi, ki so p emagali celo aso ozi oma dobili
se š i i žige na kon olnih očkah, so na cilju p ejeli ob ok ( es enine), ki ga je p ip a ila
eno a i alijanske ojske, in spominsko medaljo.39 Na medaljah so bile upodobi e azlič-
nih simbolo obeh mes (np . Pacassije odnjak na T a niku in Rusjano spomenik
No i Go ici).40 O ganizi ane skupine z eč ko 25 osebami so sodelo ale ž ebanju za
posebne nag ade, pokal pa s a p ejeli naj ečja slo enska in i alijanska skupina.41
33 SI PANG 683, . e. 72.
34 Ibid.
35 »Nad 5.000 ljudi na pohodu po ulicah Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 15. 4. 1986, 8.
36 »Nad 1.500 dekle in an iče je hodilo in eklo po ulicah Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 13. 4. 1976, 3.
37 SI PANG 683, . e. 72.
38 Ibid.
39 Ibid.
40 Šušmelj, Sodelo anje d eh mes , 167.
41 SI PANG 683, . e. 72.
144 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Slika 2: Ka onček za legi imacijo p i p ehodu meje
Vi : SI PANG 683, . e. 72
145
Robe De e ak: »Kdo si p idobi p ija elja, najde zaklad«. Vpli Pohodo p ija eljs a ...
Slika 3: T asa d uge iz edbe Pohoda p ija eljs a le a 1977
Vi : SI PANG 683, . e. 72
146 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Udeležba na pohodih
Po p o nih idejah je bil pohod namenjen le mladole nim osebam, a so se p a ila
sčasoma, p ed sem za adi p iljubljenos i in se bolj množične udeležbe, z ahljala, ka
je sp emenilo s a os no s uk u o. Vse eč udeleženih oseb je bilo od aslih. Najp ej so
se p ičeli ključe a i s a ši o ok, kasneje pa še š e ilni d ugi.42 O ganiza o jem je že
p o le o uspelo doseči množično udeležbo. Po poda kih, ki jih je na edel P imo ski
dne nik, je le a 1976 na pohodu sodelo alo okoli 1500 mladih, skupaj s sp emlje alnim
osebjem. Označili so ga za »iz edno uspelo p i edi e «.43 S em so bili pos a ljeni
emelji za nadaljnjih šes najs pohodo , ki so p i go iški in no ogo iški ja nos i dobili
eliko simpa ij e podpo e. Z sako iz edbo je odzi skupnos i asel, p i edi e pa se
je do s edine osemdese ih le 20. s ole ja az ila naj ečji čezmejni o ganizi an dogo-
dek na Go iškem. Udeležba je bila zelo aznolika, množično podpo o pa so dogodki
imeli ako p i slo enski ko i alijanski, deloma pa udi zamejski skupnos i. V zače ku
je ečina udeležence in udeleženk p ihajala z i alijanske s ani, med njimi so bile udi
neka e e ins i ucije slo enske manjšinske skupnos i (Slo ensko planinsko d uš o in
Dijaški dom iz Go ice). Ta je bila sice do dogodka udi k i ična in se ga ni p e i-
ano množično udeleže ala, p ed sem za o, ke se na pohodih ni smela samos ojno
u elja lja i.44 P a ako je bila odmaknjena udi od o ganizacijskih zadolži e , p ed-
sem za adi na odnos nih in deloma udi ideoloških azlogo .45 Posledično se udi
o ganizi ane zamejske šolske skupine niso edno odločale za sodelo anje na dogod-
kih.46 Š e ilčnejša udeležba šol je zače nem obdobju umanjkala udi na no ogo iški
s ani.47 Še le a 1979 je po po očanju časopisja med okoli 3000 osebami sodelo alo
le okoli 500 mlados niko s sp emlje alnim osebjem s slo enske s ani.48 Skupno š e-
ilo se je do zače ka naslednjega dese le ja pos opoma z išalo na okoli 6000 oseb,
med ka e imi jih je bilo okoli 2000 s slo enske s ani.49 V hunec je p eds a ljal 10.
pohod, ki je po ekal 21. ap ila 1985. Udeležba je p esegla 6000 oseb, ka je p ese-
ne ilo udi o ganiza o je, ki jim ni uspelo zago o i i do oljšnega š e ila spominskih
kolajn. Š e ilni pohodniki in pohodnice so jih za adi ega p ejeli naknadno.50 Š e ilo
pisnih ka ončko so p i edi elji po em le u začeli omeje a i, saj je ako množična
udeležba p eds a ljala o ganizacijski izzi . Kljub emu so š e ilni sodelo ali b ez pi-
sa.51 V naslednjih le ih je udeležba p ičela pos opoma upada i, ob zadnji iz edbi se je
42 Nak s , No a in »S a a« Go ica, 79.
43 »Nad 1.500 dekle in an iče je hodilo in eklo po ulicah Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 13. 4. 1976, 3.
44 Nak s , No a in »S a a« Go ica, 80.
45 U ban O el, »Čezmejne ak i nos i p i odpi anju meje na Go iškem Jugosla iji« (semina ska naloga, Ljubljana:
Filozo ska akul e a, 2018), 8.
46 Nak s , No a in »S a a« Go ica, 80.
47 Ske lo nik Š anca , S ezice, k‘ so časih, 13, P iloga.
48 »Nad 3.000 mladih po dilo p ija eljs o na obmejnem pod očju Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 24. 4.
1979, 3.
49 »Nad 6.000 ljudi na pohodu p ija eljs a,« P imo ski dne nik, 19. 4. 1983, 3.
50 Ma ko Wal i sch, »Pohod p ija eljs a Go ica-No a Go ica po di e kons uk i nega soži ja ob meji,« P imo ski
dne nik, 23. 4. 1985, 1.
51 Nak s , No a in »S a a« Go ica, 79.
147
Robe De e ak: »Kdo si p idobi p ija elja, najde zaklad«. Vpli Pohodo p ija eljs a ...
pohoda udeležilo okoli 4000 oseb.52 Iz opiso p i edi e je az idno, da je bila išja
udeležba na i alijanski s ani, ka je izhajalo iz išjega š e ila pisnih ka ončko za
go iške udeležence in udeleženke. Vz ok je bila p ed sem azlika ceni plačane s a -
nine. V s edini osemdese ih le 20. s ole ja je na jugoslo anski s ani na o pli ala
isoka in lacija, ka je po z očalo inančno izgubo za dogodek.53
P i p omociji in po očanju so imeli idno logo iskani, adijski in ele izijski
mediji z obeh s ani meje, ki so dogodek pozi i no o edno ili.54 P egled iska z obeh
s ani meje je pokazal, ka je nekoliko nena adno, da je o pohodih najak i neje po o-
čal slo enski zamejski časopis P imo ski dne nik, ki je edno obja ljal abila in daljša
po očila, ob em pa občasno udi in e juje z neka e imi udeleženci in o ganiza o ji
dogodka. P i em ni zasledi i, da bi se besedilih p oblema izi ala loga ozi oma odmik
slo enske skupnos i in d uš e I aliji od o ganizacijskih zadolži e . P imo ske no ice –
egionalni časopis na slo enski s ani Go iške, ki je izhajal d ak a edensko – so z
nekaj izjemami dogodek le omenjale e na k a ko po zemale njego e najpomemb-
nejše idike (np . namen, š e ilo udeležence in udeleženk). Občasno je o pohodih
k ajše epo aže ali omembe obja il udi os ednji slo enski časopis Delo.55 Manj je
bilo po očanja i alijanskem isku. Os ednji žaški dne ni časopis, Il Piccolo, ki je
pok i al udi Go iško, je o pohodih le edko po očal ozi oma dogodku ni pos ečal
ečje pozo nos i.56
Na dogodkih so ečinoma sodelo ale o ganizi ane skupine šolske mladine iz azlič-
nih go iških in no ogo iških osno nih e s ednjih šol ali iz bližnje okolice. Na go iški
s ani je bila denimo zelo ak i na s ednja šola Scuola Media Guido Fa e i, ki je le a
1984 na dogodek poslala 207 o ok,57 š i i le a kasneje pa je poseben pokal na i alijanski
s ani p ejel za od Don Luigi, ki je is o le o sodelo al s 190 o oki.58 Izpos a imo lahko
udi sodelo anje 155 dekle iz go iškega u šulinskega za oda ozi oma šole San ‘Angela
Me ici, ki so le a 1978 p eds a ljale naj ečjo o ganizi ano skupino.59 Sodelo ala so udi
azlična špo na d uš a, na p ime Unione Ginnas ica Go iziana.60 Na no ogo iški
s ani se je od d ugega pohoda dalje, le a 1977, zpos a ilo se bolj množično sode-
lo anje slo enskih šol (OŠ). Če pogledamo š e ilke za le o 1980 na slo enski s ani,
lahko idimo, da se je na pohod ok i u posameznih osno nih šol p ija ilo 451 oseb
iz OŠ Šempe e , 390 iz OŠ Milojke Š ukelj No a Go ica, 128 iz OŠ Solkan, 100 iz
OŠ Dob o o, 61 iz OŠ Kanal, 40 iz OŠ Koza a No i Go ici in 26 iz OŠ Do nbe k.61
Tako ko na go iški s ani je udi s e s ani edno sodelo alo eč špo nih d uš e , ko
na p ime Pa izan iz No e Go ice, Do nbe ka in P ačine.62 Iz časopisnega po očanja
52 »Š i i isoč na dušenih udeležence ,« P imo ski dne nik, 26. 4. 1992, 8.
53 Nak s , No a in »S a a« Go ica, 79, 80.
54 Šušmelj, Sodelo anje d eh mes , 166.
55 »Pohod u juje p ija eljs o,« Delo, 22. 4. 1985, 1.
56 »Ma cia i alo-jugosla a,« Il Piccolo, 12. 4. 1976, 5.
57 »Več ko 3.000 udeležence na 9. pohodu p ija eljs a,« P imo ski dne nik, 1. 5. 1984, 10.
58 »Množičen p aznik mlados i in p ija eljs a,« P imo ski dne nik, 19. 4. 1988, 10.
59 »Več ko i isoč mladih po ulicah sosednih mes Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 18. 4. 1978, 3.
60 »Veličas en dokaz p ija eljs a ob meji,« P imo ski dne nik, 3. 4. 1990, 11.
61 SI PANG 683, . e. 72.
62 Ibid.

148 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
je az idno, da je celo i gledano naj ečjo o ganizi ano skupino na pohod poslala OŠ
Milojke Š ukelj – okoli 650 udeležence le u 1989.63 Sodelo ali so udi o oci iz slo-
enskih šol I aliji, denimo OŠ O on Župančič iz Go ice in šole iz Š e e jana, Pe me in
Podgo e.64 Le a 1986 je na 11. iz edbi sodelo alo udi okoli 40 o ok iz go iške s ednje
šole I an T inko.65 Poleg njih najdemo še neka e a zamejska d uš a, ecimo špo no
zd uženje Dom, d uš o Naš p apo iz Pe me, o oodsek O on Župančič iz Š and eža.66
Ko je bilo že po edano, so bile o ganizi ane zamejske šolske skupine manj pogos e.67
Poleg mladih so, p ed sem od le a 1980 dalje, sodelo ali udi s a ejši udeleženci in
udeleženke,68 celo iz upokojenskih s .69 »Bili so dela ci, meščani obeh ses skih mes ,
sk a ka pisana d uščina, ki se je eselila lepega dne, p ija eljskih s ečanj, ne p ehudo
napo ne po i.«70 V časopisu P imo ske no ice je no ina Vojko Cude ob 10. iz edbi
63 »Pohod znamenju p ija eljs a,« P imo ski dne nik, 11. 4. 1989, 9.
64 »Nad 3.000 mladih po dilo p ija eljs o na obmejnem pod očju Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 24. 4.
1979, 3.
65 Nak s , No a in »S a a« Go ica, 80.
66 »Več ko i isoč mladih po ulicah sosednih mes Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 18. 4. 1978, 3.
67 Nak s , No a in »S a a« Go ica, 80.
68 Šušmelj, Sodelo anje d eh mes , 168.
69 »Že 13. pohod p ija eljs a,« P imo ske no ice, 19. 4. 1988, š . 30, 1.
70 Vojko Cude , »Mani es acija mi u in p ija eljs a,« P imo ske no ice, 23. 4. 1985, 15.
Slika 4: P ečkanje mejnega p ehoda na E ja če i ulici ob dese i iz edbi Pohoda le a 1985
Vi : SI PANG 104, . e. 1426
149
Robe De e ak: »Kdo si p idobi p ija elja, najde zaklad«. Vpli Pohodo p ija eljs a ...
pohoda izpos a il udi najs a ejšega udeleženca, 89-le nega Adol a Vugo iz Go ice.71
Ob omenjenih lokalnih ins i ucijah in p ebi als u pa se časopisju poja ljajo omembe
udeležbe oseb iz Ljubljane, Pos ojne, Š ice, Bene k, Ko oške, Lomba dije, H aške in
še š e ilnih d ugih območij, ki so jih akšni ek ea i ni dogodki e možnos p es opa
d ža ne meje b ez dokumen o p i abljali na Go iško.72 Pohodo so se udeleže ale udi
o ganizi ane skupine o ok iz občine San Vendemiano, s ka e o je bila od le a 1973 dalje
pob a ena no ogo iška občina.73 Na sedemnajs ih dogodkih je, po neka e ih poda kih,
skupno sodelo alo eč ko 55.000 oseb.74
Množična udeležba ni bila značilna le za ase, ampak udi za p os o ob njih.
Pohode je sp emljalo eč isočgla o občins o, ki je spodbujalo udeležence in ude-
leženke. Naj eč se jih je zb alo am, kje je pohod p ič p ečkal d ža no mejo.75 Del
dogodko je bil udi boga kul u ni p og am, ki je sp emljal nas opajoče na s a u, ob
71 Ibid., 15.
72 »Nad 3.500 mladih z obeh s ani meje na d ugem ‚Pohodu p ija eljs a‘,« P imo ski dne nik, 19. 4. 1977, 3. »Nad
3.000 mladih po dilo p ija eljs o na obmejnem pod očju Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 24. 4. 1979,
3. »Nad 6.000 udeležence iz eč k aje na pohodu po ulicah sosednih mes ,« P imo ski dne nik, 12. 5. 1987, 8.
73 »Nad 1.500 dekle in an iče je hodilo in eklo po ulicah Go ice in No e Go ice,« P imo ski dne nik, 13. 4. 1976, 3.
74 O el, »Pogled na čezmejno.«
75 Šušmelj, Sodelo anje d eh mes , 166.
Slika 5: Udeleženke in udeleženci pohoda le a 1985
Vi : SI PANG 104, . e. 1426
150 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
p ogi in na cilju dogodka. Obliko ale so ga azlične elo adne in olklo ne skupine,
mažo e ke, godbe na pihala e pe ski zbo i.76
D užbeni pomen Pohodo p ija eljs a
Pomen akšnih množičnih mani es acij je bil ečplas en. Gla ni cilj je pouda il
že Se gio Dall'An onio, dopisu, ki ga je zače ku le a 1976 poslal No o Go ico.
S pohodom je želel doseči pospeše anje »s ečanj mladih gene acij z namenom, da
se az ije med njimi ču sodelo anja in p ija eljs a«.77 O ganiza o ji so emu cilju
dosledno sledili, ka je az idno iz pozi o , azno s nih g adi in ja nih izja .78 Šlo
je za pomemben elemen po ezo anju in o opli i odnoso med mes oma na meji,
ka e e s a us je bil o malno u ejen le le o dni p ed p o iz edbo pohoda. Kljub nadalj-
nji s ik ni mejni kon oli in omeji am so akšni dogodki pomembno pli ali na p e-
seganje p edsodko , nepozna anja in nezaupanja, ki so izhajali iz bližnje p e eklos i.
Vključe anje mladih – naslednje, manj ob emenjene ali celo neob emenjene gene-
acije, ki bi p ihodnos i g adila mos o e čezmejnem p os o u, je bilo še posebej
pomembno. Tudi časopisju je bil že p i p i iz edbi p epoznan pomen pohoda za
obe mes i, ki ga je neznani dopisnik označil ko »iz eden dogodek, saj bomo p ič
p isos o ali ako množični mani es aciji mladink in mladince «.79 Ob dese i iz edbi
je P imo ski dne nik pohod označil za »po di e kons uk i nega soži ja ob meji«.80
Ma ko Wal i sch je ob em dodal, da a no dogodki, ko je Pohod p ija eljs a,
»us a jajo čezmejno p ija eljs o in soži je« e po jujejo ezo o »najbolj odp i meji
E opi«.81 Le a 1986 je p edsednik Z eze elesnokul u nih skupnos i No a Go ica,
Dominik Soban, in e juju za P imo ski dne nik z ezi s pomenom pohoda pouda il:
»Mi ocenjujemo e pobude ko pomemben p ispe ek k u je anju p ija eljs a med
ljudmi, ki ži ijo ob meji. Take in podobne p i edi e eliko p ispe ajo, da se med nami
bolje spoznamo in da p emagujemo o i e jeziko nega in d ugačnega značaja.«82 Šolska
mladina z obeh s ani meje se je na pohodu pomešala med sabo, izmenjala kon ak e,
us a ila no a poznans a e bolje spoznala so s nike in so s nice iz nepos ednega
soseds a. Ta oblika spozna anja je imela eliko logo p i zbliže anju mes , p eseganju
p edsodko in k epi i odnoso na seh d užbenih a neh.83 Mo i acijo za udeležbo je
p eds a ljal udi p os p ehod meje b ez nadzo a, ki se je sice s ik no iz ajal. P ič je
bilo omogočeno, da se je meja lahko p ečkala b ez po nega lis a ali p epus nice.84
76 Wal i sch, »Pohod p ija eljs a,« 1.
77 SI PANG 683, . e. 72.
78 Ibid.
79 »Na s o ine mladih na ju išnjem pohodu,« P imo ski dne nik, 10. 4. 1976, 3.
80 Wal i sch, »Pohod p ija eljs a,« 1.
81 Ma ko Wal i sch, »P ija eljski pomen današnjega pohoda Go ica - No a Go ica,« P imo ski dne nik, 21. 4. 1985, 2.
82 Rudi Pa šič, »S iki z zamejs om so dob i,« P imo ski dne nik, 13. 4. 1986, 11.
83 »Množičen p aznik mlados i in p ija eljs a,« P imo ski dne nik, 19. 4. 1988, 10.
84 Vojko O el, »Špo na z eza Slo enije, Ja ni za od za špo No a Go ica,« : Mi ja Rupel, u ., Ko ak nap ej: Slo enci
go iški čezmejni egiji (T s : Slo enski azisko alni inš i u , 2004), 97.
151
Robe De e ak: »Kdo si p idobi p ija elja, najde zaklad«. Vpli Pohodo p ija eljs a ...
Pohodi so imeli deloma udi poli ično kono acijo in so simbolno iz ažali sodelo a-
nje med obema mes oma na naj išji a ni. Na o kažejo o ganizacijski odbo i, ka e ih
so bili ečinoma občinski poli ični p eds a niki. Ti niso sodelo ali le p i o ganizaciji,
ampak so bili udi edni udeleženci pohodo . Župana obeh mes s a ase ečk a p e-
hodila skupaj, s čime s a udi simbolno pokazala p ija eljs o in po ezo anje med
Go ico in No o Go ico. P eds a nikom obeh občin je p ipadla udi zaključna beseda
ob podeli i p iznanj pohoda, kje so še pouda ili pomen in logo dogodko . Na skle-
pni p i edi i ob 13. pohodu je bilo ako izpos a ljeno, da dogodek p eds a lja jams o
za »sodelo anje med mes oma, ki želi a skupaj ko aka i bodočnos «.85 Na eza o
na poli ične azme e je pohod izkazo al udi neka e ih d ugih oblikah. Takšno
kono acijo je imel osmi pohod, ki je po ekal 17. ap ila 1983, saj je hk a i delo al udi
ko mani es acija za odp o mejo, ko so jugoslo anske oblas i za adi u edbe depo-
zi a omejile š e ilo p ehodo .86 8. ap ila 1990 so času anzicije Slo eniji po ekale
p e demok a ične oli e. Teden dni p ed em je po ekala pe najs a iz edba Pohoda
p ija eljs a, ok i u p ed olilne kampanje pa so se dogodka udeležili udi neka e i
idni slo enski poli iki, ki so si na a način želeli zago o i i doda no podpo o. Med
85 »Množičen p aznik mlados i in p ija eljs a,« P imo ski dne nik, 19. 4. 1988, 10.
86 Šušmelj, Sodelo anje d eh mes , 168, 169.
Slika 6: Podeli e pokala eni od naj ečjih skupin, ki so sodelo ale na če i iz edbi Pohoda
p ija eljs a le a 1979
Vi : SI PANG 104, . e. 1425
254 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
ečje spopade in bi ke pa izano z okupa o skimi eno ami. Ko a o ali soa o je
sodelo al udi p i mnogih p eglednih ojaških monog a ijah e ko pisec gesel o oja-
ški zgodo ini in ep esiji za Enciklopedijo Slo enije.
P a ako je sodelo al p i monog a iji Podobe iz ži ljenja Slo ence d ugi s e o ni
ojni (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2005) in p egledni knjigi Slo enija ojni: 1941–
1945 (Ljubljana: Mod ijan, 2017), ki emelji na i alijanskem iz i niku, napisanem za
i alijanski knjižni g (La Slo enia du an e la seconda gue a mondiale (Udine: Is i u o
iulano pe la s o ia del mo imen o di libe azione, 2012)). V obeh delih je njego
p ispe ek os edinjen na ojaško zgodo ino in p ikaz nasilja okupa o je nad Slo enci
med d ugo s e o no ojno.
Guš in je slo ensko ojaško zgodo ino 20. s ole ja p eds a ljal na znans enih
s ečanjih ujini, zlas i na is ih, kje so se s eče ali ojaški zgodo ina ji iz azličnih
d ža . Od le a 2007 je sako le o sodelo al z e e a om, ki ga je p ip a il soa o s u
z Vldimi jem P ebiličem, na kong esih In e na ional Comission o Mili a y His o y e
ok i u s alne skupine za ojaško zgodo ino Eu oa lan ic Con lic S udies Wo king g oup
o he Pa ne ship o Peace Conso ium o De ense Academies and Secu i y S udies Ins i u es.
D ug pomemben azisko alni okus Damijana Guš ina je nasilje ojni, še posebej
ep esija okupa o skih oblas i, policije in sods a nad Slo enci med ojno. To emo
je poglobil dok o ski dise aciji P ebi als o Slo enije okupa o je ih zapo ih: loga
zapo o okupacijski poli iki, položaj je niko in aznolikos azme položaju poli ičnih
je niko in k iminalce (500 s ani), ki jo je zago a jal ap ila 1999 na Filozo ski akul-
e i Ljubljani pod men o s om d . Tone a Fe enca in somen o s om d . Milana
Že a a. Dopolnjena je izšla ko monog a ija Za zapahi: p ebi als o Slo enije oku-
pa o je ih zapo ih 1941−1945 (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino, 2006, zbi ka
Razpozna anja/Recogni iones, 472 s .). V njej je analizi al od zemanje s obode med
ojno in okupacijo e a nanje okupa o skih oblas i. Pouda ek je na zapo ih na slo-
enskem ozemlju. Z zgodo inopisno me odo je os e lil zapo e ko ključne us ano e
»ma e ializacije ep esije d ža e«, azk il njiho e p a ne ok i e, š e ilo in s uk u o
zapo niko , njiho o ži ljenje e pe os ši ša d užbena azme ja. P ikazal je ključne
poda ke o okupa o skih zapo ih, ki so pogos o delo ali s a bah nekdanje jugoslo an-
ske d ža e, od p a nih podlag za zapi anje do azme in ži ljenja zapo niko za zapahi.
Ni pa se omejil le na p euče anje ep esije okupa o je nad Slo enci, em eč je az-
isko al nasilje seh ple enih s ani d ugi s e o ni ojni. Analizi al je p a ne emelje
pa izanskega sods a in po ojni p egon ojnih hudodels e Slo eniji, ko so hi o
o ganizi ani sodni p ocesi p ed ojaškimi sodišči ob a na ali zaje e p ipadnike oku-
pacijskega apa a a in njego e domače sodela ce. P eds a il je o ganizacijo in delo anje
Komisije za p euče anje zločino okupa o ja in njego ih pomagače , us ano ljene
eb ua ja 1944 na zasedanju SNOS, ki je že času ojne dokumen i ala zločine oku-
pa o je in njiho ih sodela ce ( ak a imeno anih pomagači, danes pa kolabo an i)
Slo eniji, skladu z za ezniškimi p ipo očili za ugo a ljanje in kazno anje ojnih
zločino . Poleg ega se je uk a jal udi z d ugimi idiki os obodilnega gibanja, ko je
dena niš o, in ako azši il azume anje eh em.

255
Jubileji – Jubilees
Guš in je z neka e imi azisko alnimi emami o al ledino, saj je z d ugačnim p i-
s opom in in e p e acijo nadg adil zgodo insko podobo slo enskega pa izans a.
Njego e anali ičnos , sis ema ičnos in p eglednos so ojaški zgodo ini d uge s e-
o ne ojne p i nas dodale no o dimenzijo, ki p esega zgolj opiso anje dogodko in
junaš e , ne da bi zmanjše ala njiho pomen. S em delom se u šča med idnejše
zgodo ina je ega obdobja, še posebej na pod očju ojaške zgodo ine, ki os aja nje-
go a azisko alna »ljubezen«.
Poleg p edanega azisko alnega dela na Inš i u u za no ejšo zgodo ino je odil
d a ciljna azisko alna p ojek a s pod očja ojaške zgodo ine e p ojek Mane ska
s uk u a Na odne zašči e o ganih za no anje zade e. V ok i u slednjega je nas ala
monog a ija P ik i a mod a m eža: o gani za no anje zade e Republike Slo enije p o-
jek u MSNZ le a 1990 (Ljubljana: Inš i u za no ejšo zgodo ino, Z eza policijskih
e e anskih d uš e Se e , 2010), ka e e p ip a o je usme jal in zanjo p ispe al članek
P ojek MSNZ – slo enske ob ambne sile času in p os o u p elomnega le a 1990.
D . Damijan Guš in je ak i no sodelo al eč u edniških odbo ih in p i u ejanju
š e ilnih publikacij. Med le oma 1991 in 2008 je bil ključni sodela ec pisca ega zapisa
p i u ejanju znans ene e ije Inš i u a za no ejšo zgodo ino P ispe ki za no ejšo zgo-
do ino. Od le a 2008 do 2015 je ko di ek o INZ delo al udi ko gla ni u ednik e
e ije.
Za adi s ojega izjemnega azisko alnega p ispe ka na pod očju ojaške zgodo ine
je bil le a 1996 po abljen k sodelo anju na Ka ed i za ob amboslo je Fakul e e za
d užbene ede Uni e ze Ljubljani. Sp a je delo al ko asis en , od le a 2000 pa ko
docen in nosilec p edme a Vojaška zgodo ina. Čep a ni eč ključen pedagoško
delo na Fakul e i za d užbene ede, je p eda a eljskem in pedagoškem delu uži al.
Š uden i so adi izbi ali eme iz ojaške zgodo ine za diplomske naloge, ka je bila
izgleda p ed sem posledica Damijano ega na dušujočega p is opa k ej ema iki, ne
pa domne e, da je bilo p i njem lažje diplomi a i. Do s ojih diploman o je bil edno
odp za nas e e, hk a i pa dosleden, na ančen in s og ocenje alec. Pod njego im
men o s om je nas alo eč ko s o diplomskih nalog.
D . Damijan Guš in je enajs le (2008–2019) ko di ek o Inš i u a za no ejšo
zgodo ino odil o us ano o skozi zah e ne čase gospoda ske k ize, s e o ne in še
posebej domače, ko je bila znanos ozi oma azisko alna deja nos inančno podh a-
njena. Kljub emu je uspešno k ma il med Scilo in Ka ibdo izzi o e oh anil delo a-
nje inš i u a. Z elikim udom je eše al inančne eža e, čep a je bil uspeh od isen
od zunanjih deja niko , zlas i ladne poli ike in poli iko . Za adi Zakona za u a no e-
ženje ja nih inanc (zloglasnega ZUJF) je bil p isiljen upokoji i i za slo ensko zgo-
do inopisje ključne azisko alce za azisko alno pod očje, ki so ga »pok i ali«, saj
mu je nasp o nem p ime u g ozila kazen s s ani d ža e, njene oblas i. P a ako je
času njego ega di ek o o anja d ža a INZ od zela up a ljanje .i. Kazine s edišču
Ljubljane, kje je inš i u delo al od us ano i e le a 1959, in las niš o p enesla na
Uni e zo Ljubljani, ki je s a bo dodelila Akademiji za glasbo. Posledica ega je bila
seli e inš i u a iz Kazine. Guš in je uspešno posk bel za seli e inš i u a no »dom«.
256 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
Vodenje inš i u a eh azme ah nikako ni bilo lahko, saj so zunanji deja niki močno
o eže ali njego o delo. In ga eliki me i k ojili.
Damijan s s ojim azisko alnim in pedagoškim delom ned omno sodi med
idnejše zgodo ina je obdobja, ki ga p eučuje, še posebej na pod očju ojaške zgo-
do ine, ki mu je es ljuba. Njego p is op je p esegel p ep os o p ikazo anje pa izan-
skega junaš a in ž o anja, saj je ojaško zgodo ino ob a na al bolj anali ično in
ealis ično, p i čeme je dosledno upoš e al p e e jena ali p e e lji a dejs a, koliko
je o ojaški zgodo ini, kje saka s an nosi s ojo esnico, sploh mogoče. Tudi ko
zelo ak i en upokojenec os aja p edan zgodo inopisju, zlas i ojaški zgodo ini d uge
s e o ne ojne na Slo enskem, s pouda kom na os obodilnem gibanju. Njego a ene -
gija in eselje do ega os aja a neizč pna.
Ob jubileju kolegu in p ija elju čes i am e mu želim obilo azisko alnih uspeho
in uži ko p i njiho em doseganju. Naj mu enako eselje p inaša udi njego a nesluž-
bena »ljubezen«, inog adniš o, in naj mu e dob o ob odijo!
Nazd a je!!!
Zdenko Čepič
F ance K esal – de e dese le nik
Obeleže anje oble nic ima p a go o o smisel in ši ši pomen. Ne samo za adi jubi-
lan a, F ance a K esala, ki je le os dopolnil de e dese le . Pomen je ši ši, saj je o p ilo-
žnos , da s pogledom nazaj podoži imo udi le a, ki smo jih p eži eli skupaj ko kolegi
in se eda neizogibno ko us ano a, ko Inš i u za no ejšo zgodo ino. F ance je bil
inš i u u z es so delo no dobo. V dolgih le ih je am p e zel ma sika e o dolžnos ,
na p ime di ek o s o le ih 1975–1979. Bil je udi p edsednik s e a inš i u a in
celo dese le je udi odja azisko alnega oddelka. Sous a jal je udi inš i u sko e ijo
P ispe ki, ko član u edniš a ali ko njen ečle ni u ednik, da ne omenjamo njego ega
a o skega sodelo anja. F ance je bil med zače niki ekonomske in socialne zgodo ine
slo enskem zgodo inopisju. Bil je med is imi, ki so s ihim delom p ebijali meje
ideološke igidnos i zgodo inopisju socialis ičnega časa. P ens eno ga je zanimalo,
kako so ljudje služili za p eži e je, kakšni p ocesi so omogočali zaposlo anje, kako so
ži eli in kakšen je bil njiho socialno a s eni položaj. A F ance ni samo zgodo ina ,
za adi blagega značaja je bil zelo p ije en sodela ec. Za s oje kolege je edno našel čas
in p ijazno besedo. Znal je posluša i, in ka je pomembno, udi sliša i! Imela s a pogo-
s e in dolge pogo o e o gospoda ski zgodo ini, me odoloških p ašanjih, o načinih
izogibanja p ehi im in šečnim sklepom e nujnos i po pežlji ega, dolgo očnega
in z ajnega azisko alnega dela. Če sem po ebo al nas e ali samo sakodne ni
pogo o , mi je bil edno p ip a ljen p isluhni i. Pa ne samo o, akoj je ponudil ka o
257
Jubileji – Jubilees
in ciga e o, da je pogo o laže s ekel. D užbeni pu izem je bil ak a manjši, kajenje še
d užbeno sp ejemlji o, ciga e a ob ka i samoume ni i ual. V eh pogo o ih s a ako
spila ma sika e o ka o in pokadila še eč ciga e . Vsake oliko časa a ob ed pono i a
še današnjih dneh. Le da sedaj ne ob u ški ka i, ampak ob esp esu, pa udi ciga e ni
eč. Časi se sp eminjajo in mi z njimi. F ance je bil ako de e dese ih le ih ži ljenja
p iča š e ilnim sp emembam d ajse em s ole ju. Del eh p oceso je uspešno zgo-
do inopisno p eds a il, o čeme p iča bibliog a ija. Njego a dela so, za adi izda ne
dokumen i anos i in p o esionalnos i, še edno edna b anja in e e i anja. In o š eje!
D agi F ance, se najboljše za de e dese le !
Ža ko Laza e ić
258 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
259
In memo iam
Mi osla S iplo šek
(1935–2025)
Go o na žalni seji na Filozo ski akul e i Uni e ze Ljubljani 2. junija 2025
Spoš o ana d užina, gospa Ma cela S iplo šek, gospa Pe ič in gospod S iplo šek,
spoš o ana dekanja Filozo ske akul e e d . Mojca Schlambe ge B eza ,
spoš o ana p eds ojnica d . Ko nelija Ajlec,
d age kolegice in kolegi, p ija elji,
p ecej se nas je zb alo in h ala sem, ki s e p išli. P o . Mi ko S iplo šek je bil, kako
smo slišali, spoš o ani uči elj, azisko alec, unkciona , d užbeno angaži an mož, p ed-
sem pa je bil člo ek, ki je ako s s ojim delom ko s s ojim značajem odločilno obli-
ko al – d znem si eči – nekaj gene acij zgodo ina je in s em celo e o sodobnega
slo enskega zgodo inopisja. Pa p i em ni bil silji , nikda poduče alski, ni se imel
za nes o ja ede in a uha njenega az oja; bil je sice s og in na ančen, a obenem
p ijazen in isk eno dob oname en, pogos o humo en. Njego i dok o andi smo ču ili
njego o podpo o in opo o, ne le ob p ip a i dise acije, ma eč, saj zase po em, se
do neda no. Za naše delo se je ne o zanimal, naša pisanja je ad p ebi al in komen i al.
Mi ko, kako smo mu p a ili, je bil kolega in kolegialen odnos je začel zpos a lja i že
zelo kmalu.
Ko še ni i nisem dok o i al, mi je zaupal b anje a no izgo o ljen okopis s oje
knjige o Banskem s e u D a ske bano ine. Na nalogo sem bil zelo ponosen, kaj dos i
sice nisem upal komen i a i, sem pa med b anjem našel napako, ko je cenjeni p o-
eso napačno op edelil in umes il lado Milana S škića ( o sice ni bilo nič akega
jugoslo anskem poli ičnem kaosu). Mi ko se mi je zah alil, in ko s a se nekaj mesece
kasneje ses ala in je komen i al okopis moje dise acije e njem našel neko nemaj-
hno neumnos , mi je bilo ne odno in nisem edel, kaj eči, pa se je Mi ko zasmejal in
dejal: »Sem i nil za is ega S škića.« Na o pa p is a il, da si delamo napake, udi
banalne, oda ključno je, da smo kolegi, da si eks e medsebojno p ebe emo, jih isk eno
pokomen i amo, si pomagamo. Že zgodaj mi je ako skušal p ibliža i ecenzen ski b u-
alizem in dejs o, da ga mo amo špo no p enes i.
Mi ko e men o ske line e njego i za ze os in esnos p i op a ljanju mnogih
unkcij, ki jih je p eds ojnica omenila s ojem go o u in jih ne bom pona ljal, pa
In memo iam

260 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
so enda bile le iz azi njego ega bis a – in o je, da je bil polnok en azisko alec.
Člo ek i o , ki je imel p e eklos ad. Njego opus delimo š i i ali celo pe ema skih
sklopo – zgodo ino sindikalnega gibanja, zgodo ino d uge s e o ne ojne in odpo a,
poli ično zgodo ino p e jugoslo anske d ža e s posebnim pouda kom na u esniče-
anje slo enske a onomije zno aj nje in lokalno ozi oma k aje no zgodo ino. Ob
em je posebej zanimi o, ascinan no in za njego ega dok o anda celo us i ajoče,
da je Mi ko p a p i sakem nap a il iden ali celo ključen p ispe ek. Razmah s o-
ko no-sindikalnega gibanja na Slo enskem obdobju 1918–1922 je p a poglobi e
zgodo ino sindikalizma, ki sled s oje emelji os i os aja ak ualna do danes, Mi ko a
Šland o a b igada je še dolgo po izidu eljala za eno najboljših š udij o ka e i od jugo-
slo anskih bojnih b igad (bila pa je sploh p a š udija o ka e i od eno iz IV. ope a i ne
cone), p is op k zgodo ini Domžal je pos a il no e s anda de k aje ne zgodo ine, ki
je sice pogos o plod pe es ljubi eljskih pisce .
Naj mi bo do oljeno danes posebej naslo i i is i del Mi ko ega opusa, ki je name
osebno nap a il naj ečji is, saj mi je bil azisko alno najbližji – njego o poglobi e
jugoslo ansko k alje ino. Ob mnogih azp a ah, enciklopedijskih geslih in e e a ih
s a najbolj do šeni deli go o o Slo enski pa lamen a izem 1927–1929 in Banski s e
D a ske bano ine 1930–1935. P a s podnaslo om A onomis ična p izade anja skup-
ščin ljubljanske in ma ibo ske oblas i za ekonomsko-socialni in p os e no-kul u ni az oj
Slo enije e za udejanjenje pa lamen a izma in d uga s podnaslo om P izade anja ban-
skega s e a za omili e gospoda sko-socialne k ize in az oj p os e no-kul u nih deja nos i
Slo eniji e za azši i e samoup a nih in up a nih p is ojnos i bano ine. Podnaslo a
omenjam za o, ke odse a a ne le sebino, ma eč udi ezo, a gumen , ki ga a o
zasleduje. Mi ko je nam eč bil iz azi zago o nik na i ih u emeljenega zgodo ino-
pisja, žlah nega pozi i izma, ko mnogi ečejo, in a no njego o delo je konk e en
dokaz, da minuciozne, ak ibijsko do šene š udije na pe s o in eč s aneh us a jajo
emelj za naj eh nejše in najgloblje eze in celo eo ije. Sam ni upo abljal danes ako
popula nih besed, ko so s a e building p ocess, di e si y managemen in pos impe ialna
s a nos , je pa o eh ečeh pisal in spisal nekaj najp ep ičlji ejših knjig.
V sodobnem času, ko pos aja se bolj ak ualna applied his o y (aplika i na aba zgo-
do ine; ne nujno s anka sko poli ične manipula i ne namene), š udiji Slo enski pa la-
men a izem in Banski s e D a ske bano ine med d ugim jasno pokaže a, kako je mogoče
dosega i in doseči poli ične cilje – in o je bila samoup a a slo enskega ozemlja (po
možnos i pod ak i ko ene s anke, SLS) – zno aj danih p a no-poli ičnih ok i o , zno-
aj konk e ne zakonodaje. Za elike p emike niso nujni sis emski uk epi in no ma i na
e o ma, pogos o zados uje nekaj poli ične sp e nos i in p ed sem učinko i a iz edba.
Mi ko je go o o obdelo al elike eme nacionalne zgodo ine, op edelje al se je do
sis emskih p ašanj – kdaj lahko go o imo o slo enskem pa lamen a izmu, kakšni a ibu i
naj zanj eljajo, kako imeno a i in sploh azume i značaj banskega s e a, kako p ašanja
ep ezen a i ne demok acije umes i i sodobno nacionalno zgodo ino in ako nap ej.
261
In memo iam
A kljub emu – kako je že ugo o il kolega Pe o šek1 – mu je bil azisko alni eli i-
zem uj. Pozo en je bil na d obne zgodbe, lokalne inciden e, neskončne zapisnike sej
banskega s e a je p oučil do zadnjega de ajla. »Nikda ne eš, kje boš nale el na kaj
ažnega,« je p a il, mo da bo azp a a o k edi u za obno o nekega odseka bano inske
ces e azk ila no a azme ja.
Bil je zakladnica zgodb in anekdo , ni bil le azisko alec sodobne zgodo ine, zame
je bil pogos o udi njen i . Podobe mnogih poli iko in poli iča k po ojnega časa so
skozi njego e besede oži ele in duh časa, ki ga je p ikazal, je bil ne e je en. Nikda ni
bil pike , ciničen, kaj šele žalji , osebe je p ikazo al ake, kak šne so bile, o je počel
ako, ko bi o njih pisal knjigo.
Ob dejs u, da je o ej Mi ko bil azisko alec sodobne zgodo ine, hk a i udi i
za sodobno zgodo ino, pa ne mo em ne omeni i, da je bil udi us a jalec sodobne
poli ične zgodo ine, ne le na a ni domžalske občine ali ožje uni e zi e ne poli-
ike. Mi ko je bil poslanec, član p os e no-kul u nega zbo a Skupščine SRS ( zelo
azbu lji em in zanimi em manda u 1965–1969). P eds a ljal je uni e zo, on (asis en
z dok o a om) in poleg njega še ek o . Tak a je ugo o il, da lahko na položaju p ecej
pomaga uni e zi, mo da še bolj ko ek o , saj ni ako izpos a ljen, p ed sem pa je bila
o zanj imeni na izkušnja, ki mu je pomagala udi p i azisko alnem delu poli ičnega
zgodo ina ja.
Ko sem mnogo le kasneje udi sam pop ijel za eno od poli ičnih unkcij, mi je
dejal: »Ne z ajaj p edolgo, a je zelo p a , da o počneš, ne le za adi s a i same in
pomena znanos i, udi p i delu i bo ko is ilo. Ne boj se, nič d ugače ne boš azmišljal,
se boš pa go o o d ugače lo il s a i in hi eje idel, ka e o sme se eči od ijajo.«
Mi ko me je nazadnje poklical ne ako dolgo nazaj in ekel: »Ti, ki imaš najmanj
časa, zbe i an e z inš i u a, čas je, da se dobimo na k ači in pi u p i Ra ba ju (ka smo
edno počeli).« Tako kolegi z inš i u a, sodela ci z Oddelka za zgodo ino in mnogi
d ugi se ga bomo spominjali ko iz s nega gos i elja, doma ( am je sice bila p o s-
na gos i eljica gospa Ma cela) in gos iščih, ko osebo, ki je ak i no g adila skupnos
na seh a neh in seh pogledih.
D agi Mi ko, spoš o ani p o eso , izg adil si gene acije, zpos a il b a o ščino,
pos a il mnoge s anda de, p ed sem pa si nas naučil, da je eba bi i pozo en, da je
eba pomisli i na majhne s a i in da is i, ki sp eminjajo eči, pogos o ne s ojijo
p i s i. Spominjali se e bomo z eliko naklonjenos jo in spoš o anjem, p ed sem
pa e bomo pog ešali!
Ju e Gašpa ič
1 Ju ij Pe o šek, »Mi osla S iplo šek – osemdese le nik,« P ispe ki za no ejšo zgodo ino 55, š . 2 (2015): 226–34.
Ob Mi ko em sedemdese em jubileju s a njego opus emelji o azdelala Ju ij Pe o šek (»Mi osla S iplo šek –
sedemdese le nik,« P ispe ki za no ejšo zgodo ino 45, š . 1 (2005): 145–51) in Dušan Nećak, ki je u edil poseben
zbo nik (S iplo ško zbo nik (Ljubljana: Oddelek za zgodo ino FFUL, 2005)). V njem smo kolegi izkazali spoš o-
anje p o eso ju in men o ju, p a ako pa je njem zb ana udi sa do edanja Mi ko a bibliog a ija.
262 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
263
Ocene in po očila – Re iews and Repo s
Ocene in po očila –
Re iews and Repo s
Elisabe h Leake, A ghan C ucible:
The So ie In asion and he Making o Mode n A ghanis an.
Ox o d: Ox o d Uni e si y P ess, 2022, 368 pp., ill.
Elisabe h Leake, P o esso o Diploma ic
His o y a Tu s Uni e si y (USA), p esen s a
global poli ical his o y o he A ghan ci il wa
and he So ie in asion, co e ing he pe iod om
he la e 1970s o he 1990s and o e ing insigh s
in o he c ucial e en s be o e and a e he main
con lic .1 The au ho a gues ha he ci il wa was
no only agg a a ed bu also ans o med in o a
global con lic by he 1979 So ie in asion and
he in ol emen o u he powe s suppo ing he
esis ance, mos no ably Pakis an, I an, and he
Uni ed S a es. These powe s also ook ad an age
o A ghanis an’s wa o pu sue hei own in e es s.
The wa became a s uggle o e A ghan mode -
ni y, wi h socialis and Islamic isions eme ging as
he p ima y app oaches o shaping he coun y’s
u u e. The in ol emen o he Uni ed Na ions High Commissione o Re ugees
(UNHCR) in o ganising and go e ning millions o A ghan e ugees in Pakis an
e lec ed an e o o p omo e ye ano he e sion o mode ni y based on he Wes e n
ideas o ci izenship and social esponsibili y. US leade s, no ably, la gely emained
a ached o he B i ish colonial-e a opes po aying A ghanis an as “ ibal” and un-
damen ally unmode n.
The au ho skil ully aces he beginnings o A ghanis an’s pu sui o mode ni y
ea lie in he wen ie h cen u y, showing how he eli es sough o e o m he coun y.
The e en ual dicho omy be ween socialism and Islamism, howe e , was by no means
1 This e iew was p epa ed as pa o he ERC Pe spec i e Resea ch P ojec “Socialis Managemen in a Global Con ex :
Technoc a ic De elopmen s in he So ie Union and Yugosla ia, 1955–1991”, unded by he Slo enian Resea ch and
Inno a ion Agency (ARIS), p ojec code N6-0399 (B).
270 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
V idealnem smislu bi u edba pojma ‚Jugoslo anke‘ pomenila koncep ualno in ana-
li ično ino acijo, ki bi odpi ala no e po i za azmislek ne le o eminis ičnih, em eč
udi o d ugih d užbenopoli ičnih p aksah: »‘Jugoslo anka‘ sakdanjem ži ljenju«,
»‘Jugoslo anka‘ znanos i«, »‘Jugoslo anka‘ poli iki«. A enda os aja p ašanje –
ali a koncep mo da p e eč zamegli no anje poli ične in kul u ne azlike med ob a na-
animi ak e kami (subjek i) e koliko ega uni e zalizacijo iden i e , ki so zgodo insko
in ideološko he e ogene. Z d ugimi besedami, kakšna je ne a nos , da bi se pa iku-
la ne zgodo inske izkušnje ume nic pod edile nejasni, simbolni, me ana a i ni igu i.
A o ica poskuša na a izzi odgo o i i s em, da pojem ‚Jugoslo anka‘ oblikuje ko
os, ki ko ans e zala po ezuje na p ime ume nice in ak i is ke skozi azlična zgo-
do inska obdobja in poli ične u edi e. Tumbas analizo naša pe o ma i no dimen-
zijo delo anja in us a janja (pos )jugoslo anskih žensk, kje ‚Jugoslo anka‘ ni zgolj
en i e a, ki enomenološko obs aja ali ne obs aja ( eč), em eč se z ges ami, p aksami,
k i ikami nenehno iz aja in ( e)pozicioni a p os o u med e iko in poli iko. Ka ano ić
o e ično idejo (jugoslo ans o ko nauk) azši ja udi na sakdanje ži ljenje:
Bila sem neskončno ponosna, da ži im Jugosla iji. T dno sem e jela in bila p ep ičana,
da bo samo še boljše in lepše. Še danes e jamem, da bi se o lahko zgodilo. Vem, da je a
d ža a za edno m a, in jokala sem in p ebolela sem o. Vem, kje ži im, sp ejela sem že
nep ijazne mejne s aža je in žige po nem lis u. Ka em danes, je, da bom b ez kak -
šnegakoli sen imen a s oji bi i še edno Jugoslo anka. To je zapisano moji duho ni
gene iki in ako bo os alo do moje sm i.4
Tako zas a ljen koncep , čep a p oduk i no sub e zi en in poln po enciala, se
ne izogne nujno dilemi me odološke homogenizacije. Odpi a p ašanje, zakaj sploh
Jugoslo anka in ne Jugoslo ani ozi oma ali lahko igu a ‚Jugoslo anke‘ zajame aznolikos
poli ičnih (in d ugih) pozicij, ume niških s a egij in ideoloških o ien acij. Obs aja udi
(pos )iden i e no jugoslo ans o (iden i e e, ki jih je Jugosla ija obliko ala onk aj
nacionalnega, na p ime samoup a ne, i ois ične, in e nacionalis ične), po em kul-
u no ali pe o ma i no jugoslo ans o – ko p akse in iz azi, ki udejanjajo jugoslo-
ansko zapuščino, na o udi u elešeni pos jugoslo anski spomin, na p ime skozi elesa
dela ce in dela k, ki nosijo zgodo inski in poli ični spomin, ipd. Za nas je ele an en
udi obs oj implici nih ‚Jugoslo ank‘ in eksplici nih ‚Jugoslo ank‘. Analogno »impli-
ci nemu in eksplici nemu« eminizmu s a implici ni ‚Jugoslo an‘ in ‚Jugoslo anka‘
po em akem s uk u na e mina, ki zd užuje a ne le d užbene ali ideološke, em eč
udi kul u ne, ins i ucionalne, spominske in poli ične elemen e, ki niso nujno ezani
na eksplici no azumljeno iden i e o in samoiden i ikacijo – Jugoslo anka em smislu
ni samo iden i e a, je d ža.
Tako udi a o ica monog a ije koncep ualno zas a i igu o ‚Jugoslo anke‘: ne ko
ep ezen acije neke nap ej dane ali siljene iden i e e, pač pa zpos a ljane skozi p akso.
P ime ega je način, kako Jasmina Tumbas analizi a azme ja med us a jalkami in
ideološkimi koo dina ami d ža nega socializma, s pouda kom na diskon inui e ah, ki
4 Ka ano ić, »Yubilej – Ja sam Jugoslo enka.«

271
Ocene in po očila – Re iews and Repo s
jih je po z očil azpad Jugosla ije, in zponu e nonacionalis ičnih ežimo . Tumbas
em kon eks u k i ično nago o i nos algično pojmo anje ‚Jugoslo anke‘ na p ime u
Lepe B ene in names o ega skozenj op a i pomembno analizo p ehoda iz socializma
pos socializem. A o ica se sice u odoma pomenlji o pos e i igu i Nas e Rojc, an i-
ašis ične ume nice in lezbijke iz le a 1912, e d ema k i eminis kama iz idese ih
le 20. s ole ja, ob bok Lepi B eni pa pos a i Esmo Redžepo o, Ma ino Ab amo ić,
Ka alin Ladik, Vlas o Delima , Šejlo Kame ić, Tanjo Os ojić in d uge. Monog a ija
ako op a i koncep ualno popo o anje, ki se začne p i znanih igu ah, ko s a pa i-
zanka in o a išica, e se nadaljuje z Jugoslo anko, ka e e pomen se sp eminja glede na
poli ični kon eks : od spek akula nos i Lepe B ene času Jugosla ije do melanholije
Šejle Kame ić p ojek u Bosnian Gi l ali simbolike sa aje skih žensk, ki so med ojno
pos ale medna odna ep ezen acija, slika Jugoslo ank. Zadnjo gene acijo ‚Jugoslo ank‘
u eleša pe o ma i na ume nica Selma Selman, ojena po koncu Jugosla ije, le a 1991.
Selman je Romkinja, ki je za adi s ojega dela in humani a nega angažmaja lokalni
skupnos i p idobila nazi »Ti o«. ‚Jugoslo anko‘ ko no o gene acijo Selman a oe -
nog a sko e oci a udi sama, na o og a ijah med T s om in Slo enijo.
S em p ime om Jasmina Tumbas dokončno za ne nos algično pojmo anje
igu e Jugoslo anke in zpos a i ak ualnos ega o odja. Ob em sp ejme ealnos kon-
cep a ko nepopolnega in p o islo nega e se za eda njego ih no anjih nape os i:
ak e ke-ume nice, ki jih ključuje analizo, so med seboj zelo azlične ( udi sko aj
nasp o ne), a enda je a o ica p i u emelji i koncep ualnega o odja ‚Jugoslo anke‘
dosegla pomemben cilj – b alec in b alka ne bos a imela nobenih eža , da sako
od njih azume a ko ‚Jugoslo anko‘. Od od izhaja p edpos a ka, da delo Jasmine
Tumbas ponuja saj nekakšen me odološki ključ, ki bi ga bilo mogoče aplici a i ši še,
ne le ume niškem polju. Ko p edlaga udi sama, je ‚Jugoslo anka‘ način eminis ič-
nega azmisleka o p os o u in času Jugosla ije, ki ne emelji na mi ologiji eno nos i,
em eč na p izna anju kon lik nos i, az edne azslojenos i in obenem na možnos i
solida nos i. V em smislu monog a iji uspe empi ično pokaza i, da udi ume nice, ki
zase dijo, da niso eminis ke, lahko delujejo eminis ično in da so udi ume nice, ki
niso ojene Jugosla iji ali do nje nas opajo k i ično, lahko azumljene in ob a na ane
ko Jugoslo anke.5
Naslednje ele an no p ašanje, ki se zas a lja, je udi, kaj zgodo inopisje in d uge
panoge p idobijo z pelja o o s nega koncep ualnega o odja. Za zače ek, ob a na ana
monog a ija pokaže, da je ‚Jugoslo anka‘ o odje kolek i ne subjek i i e e, ki zpos a-
lja kon inui e o ne le ume niškega, em eč udi poli ičnega delo anja. Ko akšno sega
od socializma do sodobnos i, ne da bi se p i em odpo edalo k i ičnemu odnosu in
od enkom seh azličnih az e zgodo ine. V em smislu je ‚Jugoslo anka‘ lahko udi
koncep ualna ka ego ija za azisko anje sakdanjega, ne idnega ali nea ikuli anega
ods opanja od nacionalnih no m, ki z aja jeziku, čus ih, edno ah, spominu in
5 Analogno emu na ins i ucionalni a ni je udi delo anje azličnih asociacij (znans enih us ano in možganskih
us o , duho nih gibanj, dob odelnih in ne ladnih o ganizacij), ki s oje delo anje azumejo ko apoli ično ali an i-
poli ično, a so lahko s oji logi in delo anju de ac o zelo poli ične.
272 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
elesu. Monog a ijo je Jasmina Tumbas u emeljila na boga em nabo u i o – d ža nih
a hi o , a hi o muzeje , inš i u o , medna odnih cen o in knjižnic. Vi i ključujejo
š e ilne in e juje, pogo o e, azs a ne p ojek e, osebna p iče anja, zasebne a hi e in
zbi ke, časopisne članke, ideog adi o, o og a ski ma e ial in a e ak e. Del izualnega
g adi a je udi ključen monog a ijo in ni upo abljen le ilus a i no, em eč udi ko
koncep ualni emelj neka e ih podpogla ij, s čime je knjiga dos opna ši šemu občin-
s u, ne da bi ž o ala anali ično kompleksnos .
A o ica namenja eliko pozo nos k i ikam jugoslo anskega sis ema, ki naj bi
o malno zago a jal enakos spolo , hk a i pa oh anjal pa ia halne no me in s uk-
u e. V monog a iji lucidno azčleni nape os med ins i ucionalnimi dosežki: p a i-
cami do po odniškega dopus a, spla a in dos opa do izob azbe e hk a i kul u nimi
p eds a ami, ki so eminizem pogos o označe ale ko indi idualis ično, celo sebično
d žo, nasp o ju s kolek i is ičnim duhom socializma. A čep a Tumbas lucidno
azčleni ins i ucionalne in kul u ne nape os i, bi si o p ašanje azlik med ideološko
pe os jo us a jalk socializmu in njiho o pozicijo pos socialis ičnem kapi alizmu
zaslužilo ši šo ob a na o in pod obnejšo analizo. Enako elja za enega od os ednjih
in koncep ualno najbolj domišljenih p ispe ko knjige – pogla je, ka e em a o ica
ob a na a p ašanje k i jugoslo anske iden i e e, p ed sem skozi zgodbo ansspolne
ikone in spolne dela ke iz de e dese ih le – Me linke. Ob em opozo i, da je p elom
s socializmom zgodnjih de e dese ih le ih pomenil ne le p ehod libe alni kapi-
alizem, em eč udi p ehod po as homo obije, seksizma in nasilja nad LGBTQ+
osebami. V em ok i u osp edje pos a i udi elo – ako cis ko ans – ko p izo išče
in medij odpo a zope pa ia ha . Vključi š e ilne anekdo e, ki ponaza jajo konk e ne
boje in položaje, med d ugim udi poslabšanje p a ic Romo po azpadu Jugosla ije
in ob zponu neolibe alnega kapi alizma, e eminis ične p akse s Koso a, zlas i p ek
delo anja koso skih »ses e Rogo a«.
V kon eks u sodobnih d užbenih pola izacij a o ica o pogla je, s em pa udi
s ojo monog a ijo, pozicioni a ko o odje za poglobljeno azume anje poli ičnih p o-
jek o socializma in nacionalizma.6 Ob sem po edanem se na enu ke še edno zdi,
da koncep ualna moč ‚Jugoslo anke‘ p eglasi he e ogenos ume niških p aks in spe-
ci ičnih poli ičnih pozicij, ki jih posamezne ume nice za zemajo. To odp o p ašanje
ep ezen a i nos i7 bi po encialno lahko naslo ili s pomočjo me ode poli ičnih gene a-
cij, ki se os edo oča na o ma i nos poli ične izkušnje in p elomnih ali gene a i nih
d užbenopoli ičnih dogodko , zaznamujočih poli ično delo anje. Vsekako a aspek
os aja odp za azši jene in poglobljene e leksije e p emisleke na p eseku med poli-
ično eo ijo in zgodo ino. S em, ko ‚Jugoslo anko‘ ko igu o pos a i s edišče ko
zgodo insko igu o, poli ični subjek in koncep ualno o odje, Tumbas izzo e no ični
p emislek o p os o skih in časo nih mejah eminis ične solida nos i, p eds a i pa udi
no o b anje samega pojma ‚Jugoslo anke‘. V em pogledu je monog a ija poleg š udije
6 A o ica pouda ja kon inui e o eminis ičnega odpo a od socializma do danes udi z dokumen i anjem pobud, ko
so p o es i Žena u c nom, ki so začele delo a i le a 1990 in z ajajo še danes.
7 Ko udi p ašanje ne a nos i e oak i nega piso anja eminis ičnega ali jugoslo anskega pomena p akse, ki
samih sebe niso nujno azumele ko eminis ičnih ali jugoslo anskih.
273
Ocene in po očila – Re iews and Repo s
ume nos i udi poglobljen p ispe ek k azume anju az oja eminis ičnega, mi o -
nega in an i ašis ičnega delo anja. Med em ko »jugoslo ansko« pogos o deluje ko
nadd ža na, na odnos no pogojena oznaka, uko eninjena poli ičnem p ojek u jugo-
slo anskega socializma, ‚Jugoslo anka‘ osp edje pos a lja u elešene, ži e e, spolno
op edeljene izkušnje in subjek e, ki so hk a i p oduk in k i ika jugoslo anske socia-
lis ične mode nos i. Ne nazadnje s em odpi a p os o za nadaljnjo azp a o o epis e-
moloških učinkih akšnih ansnacionalnih ka ego ij pos socialis ični eminis ični
eo iji in zgodo inopisju.
Saša Hajzle
Ju ij Pe o šek, »Nap edna on a«.
O ganizacijske, idejne in poli ične po eze slo enskega
libe alizma med s e o nima ojnama.
Zbi ka S udia His o ica Slo enica 27. Ma ibo :
Znans eno azisko alni inš i u d . F anca Ko ačiča, 2024, 325 s .
Po sko aj eh dese le jih od izida monog a-
ije Libe alizem in p ašanje slo ens a: nacional-
na poli ika libe alnega abo a le ih 1918–1929
(1996) je p išla na knjižne police no a knjiga d .
Ju ija Pe o ška, ki ema izi a slo enski libe ali-
zem med obema ojnama. Danes že klasično delo
s konca 20. s ole ja, s ka e im je Pe o šek ko dol-
gole ni sodela ec Inš i u a za no ejšo zgodo ino
Ljubljani o al ledino slo enski his o iog a iji,
je le a 2013 dobilo nadalje anje knjigi O de-
mok aciji in jugoslo ans u: slo enski libe alizem
K alje ini SHS/Jugosla iji. Monog a ija, ki je p ed
nami, ako zaok ožuje ema iko, poznano iz p ih
d eh, hk a i pa poglablja naše pozna anje o posa-
meznih izb anih pogla jih iz slo enske poli ične
zgodo ine p e polo ice 20. s ole ja.
Resno zgodo insko delo, ko je ned omno Pe o ško o, se eda ne mo e ob a na-
a i az oja libe alne s anka ske scene b ez njene sočasne umes i e ši ši poli ični
p os o . A o je o su e eno pozna anje d ugih d eh pogla i nih s anka skih deja -
niko – ka oliškona odnega ok i u Ka oliške na odne s anke in njene naslednice
(Vse)Slo enske ljudske s anke e ma ksis ičnega smislu socialdemok a skega in
komunis ičnega poli ičnega o ganizi anja azličnih oblikah – b alcu omogoča, da
274 P ispe ki za no ejšo zgodo ino LXV – 2/2025
lahko slo enski libe alizem umes i ako kon eks jugoslo anske poli ične s a nos-
i ko udi ši še e opske idejnopoli ične oko e. Pos ečen k o ni iz az »nap edna
on a«, ki ga Pe o šek u aja slo ensko zgodo inopisje, še zdaleč ne p eds a lja zgolj
ene s anke, ampak domiselno po ezuje azlične poli ične o macije in akcije libe-
alnega p o ila, ki se bo ijo za p e lado na – do u edbe k alje e dik a u e le a 1929 –
ela i no močno azd obljenem poli ičnem p izo išču. Pe o šek se odlično znajde
azličnih cepi ah in deli ah, skozi ka e e se podaja libe alni abo na p ehodu iz
habsbu ške mona hije no o d ža o, se p a i K alje ino S bo , H a o in Slo en-
ce (od le a 1929 K alje ino Jugosla ijo), nas alo jeseni 1918 na uše inah nekdanje-
ga cesa s a in po zd uži i z »jugoslo anskim Piemon om« S bijo.
Pe o ško e de inicije poli ičnega p o ila slo enskih libe alnih p ako – od I ana
Ta ča ja in Vladimi ja Ra niha ja pa do G ego ja Že ja a in Albe a K ame ja – so
danes splošno sp eje e. V no i knjigi jih je us ezno nadg adil s pomočjo biog a skih
p eds a i e neka e ih manj izs opajočih ak e je , p i čeme g e zlas i za osebnos i
Dinka Puca, Vekosla a Kuko ca in Igo ja Rosine. Ko ugo a lja in na š e ilnih p i-
me ih p ep ičlji o dokazuje a o , je nap edni abo »s oj poli ični položaj u emelje-
al z s ojih s ah p e ladujočim jugoslo anskim uni a is ičnim na odnod ža nim
s ališčem, idejno ednos pa, ko že a s ijski dobi, s sklice anjem na mode nos
(nap ednos ) in z ajnim bojem p o i poli ičnemu ka olicizmu ( .i. kle ikalizmu)«.
Obe azsežnos i slo enske libe alne poli ike je š e ilnih š udijah že na ančno obde-
lal, p i čeme znanje o p i no i monog a iji poglablja, is ega o d ugi pa pomembno
dopolnjuje z obši nimi aziska ami. Idejnopoli ični p o il slo enskega klasičnega libe-
alizma do le a 1921 je p ed če s ole ja s oji – danes p a ako že klasični š udiji –
pod obno obdelal Z onko Be gan , Pe o ško a knjiga pa po egne lok njego ega
az oja se do d uge s e o ne ojne.
Znans ena monog a ija, ki obsega 325 s ani in se ponaša udi z lepo sliko no
op emo, je ako azdeljena na pe obsežnih ema skih sklopo . P i ob a na a o gani-
zacijsko-poli ično sliko slo enskega libe alnega abo a od p eloma s ole ja do napada
Sil osi na K alje ino Jugosla ijo le a 1941. Sledi pogla je, ki analizi a odnos libe alce
do e e in Ce k e. T e ji ema ski sklop je pos ečen d ema p eds a nikoma ma ibo -
skega libe alnega abo a, Vekosla u Kuko cu in Igo ju Rosini. Iz mes a ob D a i nas
a o če em pogla ju popelje slo ensko p es olnico in o iše biog a sko skico
župana Dinka Puca. Na koncu p ed sklepnimi mislimi sledi še p eds a i e odi elja
slo enskih ka oliških na odnjako An ona Ko ošca skozi libe alne oči.
Pe o ško a lina je izjemna ak og a ska na ančnos , ki b alcu omogoča e o-
dos ojno in o macijo udi o is ih pogla jih slo enske poli ične zgodo ine, za ka e e
smo pogos o – zmo no in nek i ično – p ep ičani, da je o njih bilo »že se napisano«.
Tudi ob b anju Pe o ško e no e knjige nale imo na nekaj akšnih p ime o , ecimo o
genezi obliko anja libe alne s anke na K anjskem, ko a o na ančno obdela az oj
njenega poimeno anja ok i u na odnjaških in nap ednjaških op edeli e . V mono-
g a iji se ako soočamo z azličnimi poli ičnimi o macijami, od Slo enskega d uš a
Ljubljani de e dese ih le ih do delo anja Jugoslo anske nacionalne s anke na
275
Ocene in po očila – Re iews and Repo s
p ed eče d uge s e o ne ojne. V em smislu je Pe o šek zaneslji k onis , ki pa s
s ojimi analizami na a nos spodbuja udi d uge azisko alce, da njego e ugo o i e
p ime jajo s s ojimi. To je še oliko lažje, ke se a o ne omejuje zgolj na slo ensko
jed no deželo K anjsko, ampak izkazuje udi odlično pozna anje az oja s anka ske-
ga ži ljenja d ugod, od P imo ske do Š aje ske in P ekmu ja.
»Loči e duho «, ki je zajela slo enski poli ični p os o na p elomu s ole ja, se je
p e eklos i (in se ponekod udi še danes) pogos o ocenje ala skozi p izmo nekakšne
slogaške nos algije. Pe o šek ej ne podlega in nam p eds a lja libe alizem na Slo en-
skem »ko ses a ni del mode nega poli ičnega ip iha«, ki je us ezal az oju p i d u-
gih s ednjee opskih in zahodnoe opskih na odih. P a ako pomembna pa je udi
njego a naslednja ugo o i e : »V d ugi polo ici idese ih le se je libe alna poli ična
moč izč pala in o ganizacijsko sesula. Libe alni abo je ko poli ični subjek izz e-
nel.« V kolikšni me i s a k emu p ipomogli idejna moč in s anka ska o ganizi anos
ka oliškona odnih konku en o na jugoslo anskem poli ičnem p izo išču, je se eda
posebno p ašanje, ki mu je udi monog a iji namenjena us ezna pozo nos . P ed-
s a i e odilnega slo enskega poli ika k alje e Jugosla ije An ona Ko ošca skozi p i-
zmo njego ih libe alnih nasp o niko je em ozi u še posebej zanimi o pogla je
knjige.
Pe o šek se p ep ičlji o sooča še z eno klasično poenos a i ijo iz p e eklih p i-
kazo slo enske poli ične zgodo ine. Ob p ebi anju neka e ih s a ejših del nam eč
ečk a dobimo is, ko da bi bili slo enski libe alci za adi s ojega pouda jenega an-
ikle ikalizma že ka a oma ično udi so ažniki e e nasploh. Pe o šek akšno gle-
danje za ača: »Libe alci so bili, kljub napadom na Ka oliško ce ke , duho ščino in
ka oliško e o, z dogma ično-zak amen alnega idika lojalni ka oličani zasebnem
ži ljenju. Od ka oliške poli ične s ani so se azliko ali s ališču, da e e ne bi smeli
ključe a i poli ično ži ljenje.« To se eda ni p a ničeme omililo kul u nobojne
os i pisanja njiho ega gla nega glasila, dne nika Ju o, ki ga Pe o šek monog a iji
anali ično op edeljuje ko »naj pli nejše ideološko in poli ično o odje libe alizma«.
No a Pe o ško a knjiga bo go o o hi o našla po med se is e, ki jih zanima
klasična poli ična zgodo ina. Glede na azisko alno nemo, ki ga ni zapus ila ni i po
o malni službeni upokoji i, pa smo lahko p ep ičani, da o ni njego a zadnja beseda
o »nap edni on i« na Slo enskem.
And ej Rah en

[Document text truncated for crawler view.]